Vrhovno sodišče: Postopek izredne uprave nad Agrokorjem v Sloveniji ne velja

Vrhovno sodišče je v t. i. zadevi lex Agrokor zavrnilo pritožbi koncerna Agrokor kot predlagatelja postopka in Republike Slovenije kot druge nasprotne udeleženke, ter potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Slednje je julija lani sprva priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji, nato pa po pritožbi Sberbank novembra lani odločilo, da postopek izredne uprave nad družbo Agrokor nima značilnosti tujega postopka zaradi insolventnosti in da ne gre za postopek, ki bi se vodil za račun vseh upnikov dolžnika.

Poleg tega je zaključilo, da bi bilo priznanje postopka izredne uprave po hrvaškem zakonu o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Hrvaško (t.i. lex Agrokor) v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

Vrhovno sodišče je pritrdilo prvostopenjskemu, da ob priznanju tujega postopka izredne uprave zaradi materialne konsolidacije (tj. obravnavanja premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene premoženjske mase) ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, ki je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov v Sloveniji.

Poleg tega postopek izredne uprave škoduje gotovosti in uveljavljanju stvarnih pravic za zavarovanje terjatev kot podlagi za ločitveno pravico, omogoča pa tudi razširitev postopka na solventne članice skupine.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da je lahko predmet priznanja tuje odločbe, kar pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Slovenije, le takšna odločba ali postopek, ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po slovenski zakonodaji.

"S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov (po katerem je vse upnike, ki so v enakem položaju, treba obravnavati enako), bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije," je zapisalo vrhovno sodišče.

Vrhovno sodišče se ni spustilo v presojo skladnosti lex Agrokor z javnim redom Republike Hrvaške, saj vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Vendar pa je v okviru nacionalnega javnega reda treba upoštevati tudi evropski javni red. Republiki Slovenija in Hrvaška sta sicer obe članici evropskega pravnega prostora, vendar pa je stvar vsake od njiju, da na svojem območju določi vrste insolvenčnih postopkov ter pogoje za njihov začetek, vodenje in zaključek, ki so potem lahko predmet priznanja v drugih državah, kakor tudi, da določi interese, za katere učinkujejo pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih varuje.

"Republika Slovenija se je tako med drugim odločila za varovanje interesov upnikov, njihovega enakopravnega obravnavanja, kar je tudi temeljna vrednota evropskega (insolvenčnega) javnega reda, zaradi česar zavrnitev priznanja tujega postopka izredne uprave temu redu ne nasprotuje," pravi vrhovno sodišče.

Pri tem je ugotovilo, da priznanje hrvaškega postopka izredne uprave v Veliki Britaniji za ta postopek ni pomembno.

Vrhovno sodišče je prav tako potrdilo, da Slovenija kot drugi nasprotni udeleženec v postopku nima pravnega interesa bodisi po insolvenčnem zakonu bodisi po zakonu o nepravdnem postopku.

Sberbank se je na prvo odločitev okrožnega sodišča iz julija lani pritožila, ker bi ji priznanje postopka v Sloveniji onemogočilo, da poplačilo terjatev do Agrkorja lahko doseže (tudi) prek Agrokorjevega premoženja v Sloveniji, med katerim je nekaj manj kot 70-odstotni delež Mercatorja.

Sberbank je lani sicer vstopila v lastništvo Mercatorja, potem ko je zaplenila 18,53 odstotni delež, ki je bil neposredno v lasti nekdanjega prvega moža in lastnika Agrokorja Ivice Todorića.

Hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 pa je 8. marca ob sklicevanju na vire iz izredne uprave poročalo, da sta izredna uprava Agrokorja in Sberbank pred sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij. Po tem naj bi Sberbank opustila vse tožbi proti Agrokorju v Sloveniji, Srbiji in BiH.