Vlada z gospodarstvom o novih ukrepih

Vladna delovna skupina za gospodarstvo in kmetijstvo je na Brdu pri Kranju pretresala ideje in predloge predstavnikov gospodarstva za pripravo drugega protikoronskega svežnja, ki bo usmerjen predvsem v reševanje likvidnosti in učinkovitega izhoda iz krize. Oblikovala je predloge na področjih trga dela, financ, davkov, turizma in kmetijstva.

Delovno skupino za gospodarstvo in kmetijstvo, eno od petih, ki jih je oblikovala vlada za pripravo novega paketa ukrepov za pomoč ob epidemiji novega koronavirusa, vodi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ta je v izjavi za medije na daljavo dejal, da so težave v gospodarstvu različne, da pa je vsem skupno, da kličejo po konstruktivnih rešitvah.

"Zato je na nas, da vzpostavimo močno mrežo državnih vzvodov in jamstev, da bomo kot gospodarstvo stali in obstali - da bo gospodarstvo po koncu epidemije znova zagnano," je dejal Počivalšek v izjavi za medije na daljavo.

Na današnjem posvetu je zato delovna skupina ob navzočnosti predstavnikov različnih panog gospodarstva in kmetijstva ter ministrov za kmetijstvo, za delo in za javno upravo pretresala prvi protikoronski sveženj in oblikovala predloge za pripravo smernic za drugi paket na petih področjih.

Področje dela

Na področju trga dela so predstavniki gospodarstva izpostavili možnost koriščenja letnega dopusta v več delih, ki ga delavcu odredi delodajalec, predlagali skrajšanje delovnega časa po vzoru Avstrije ter menili, da bi bilo pri kriznem dodatku smiselno določiti razlike med delavci, ki so prekomerno obremenjeni, in ostalimi.

Predlagali so tudi možnost samostojnega odločanja delodajalcev o koriščenju letnega dopusta in glede tistih zaposlenih, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev.

Predstavniki gospodarstva so predlagali tudi nekaj sprememb prvega protikoronskega zakona, med drugim si želijo poenostavitve postopka prijave dela na domu ter podaljšanje predvidene obveznosti delavca na začasnem čakanju na delo glede vrnitve na delo na zahtevo delodajalca.

Vlada si bo po Počivalškovih besedah tudi prizadevala za 60 dni podaljšati delovna dovoljenja za tuje delavce, ki so že na delu v Sloveniji, pa tudi zagotoviti in podpreti sezonsko delo v kmetijstvu, za spodbujanje katerega so sicer na današnjem posvetu prav tako oblikovali nekaj predlogov.

Finance, davki in najemnine

Predlogi s področja financ so se nanašali na hitre, nebirokratske pomoči podjetjem po vzoru Avstrije - hitrih likvidnostnih kreditov podjetjem, pa tudi ugodnih kreditov in garancij za bančne kredite tudi za mala in srednja podjetja. Možne rešitve gredo tudi v smeri ustanovitve sklada za reševanje solventnosti, oblikovanja jamstvene sheme ter odloga plačil davkov in prispevkov, je naštel Počivalšek.

Na davčnem področju so se med predlogi znašli zamik plačila DDV, odlog plačila trošarin ter sprememba DDV za nočitve in prehrano. Po Počivalškovih besedah je bilo posebej izpostavljeno področje najemnin in stroškov, povezanih s plačilom elektrike, ki bi terjalo sofinanciranje.

Glede najemnin je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pojasnila, da so predlagali model, kako bi si breme medsebojno razdelili. Po predlaganem modelu bi približno 70 odstotkov najemnine pokril proračun, glede preostalega deleža pa bi se morala dogovoriti najemnik in najemodajalec. Najemodajalci od dneva razglasitve epidemije po tem modelu poleg tega ne bi smeli odpovedati pogodb zaradi neplačevanja najemnine.

Turizem in investicije

Na področju turizma so deležniki, tako Počivalšek, izpostavili, da je predlog vrednotnic za turistične agencije ustrezen. Predlagali pa so podaljšanje veljavnosti ukrepov za tri mesece po koncu epidemije ter oblikovanje ukrepov za pridobitev povratnih in nepovratnih sredstev. Sicer pa so predstavniki turizma pozvali tudi k znižanju zavarovalnih premij in DDV ter poenostavitvi postopkov na finančni upravi.

Tako predstavniki vlade kot gospodarstva so se strinjali tudi, da morajo ukrepi spodbujati tako domače kot tuje investicije in ustvariti boljšo naložbeno klimo. Po besedah Nevenke Črešnar Pergar iz AmCham Slovenija je morda zdaj tudi trenutek, da država začne v večji meri uporabljati javno-zasebna partnerstva za infrastrukturne projekte. "Zakaj ne bi npr. povabili Madžarov, da se vključijo v financiranje drugega tira?" se je vprašala.

Dodala je tudi, da bi veljalo razmisliti o začasnem suspenzu omejitve investicijske olajšave, ki jo je uvedla že prejšnja vlada, vsaj za leti 2020 in 2021 ter tudi o nekajletnih davčnih počitnicah za nove investitorje.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je opozoril na nujnost ohranitve delovnih mest ter poudaril, da gospodarstvo, ki že nekaj časa miruje, potrebuje finančno injekcijo. S pametnimi ukrepi lahko gospodarstvo po njegovih besedah zaženemo že danes in mogoče prehitimo konkurenco iz sosednjih držav. "Potrebujemo zaupanje ter jasne in transparentne ukrepe, ki nam bodo pomagali hitro pridobiti sredstva in zagnati gospodarstvo," je poudaril.

Gospodarstvo, ki načeloma pozdravlja prvi paket ukrepov, pričakuje, da bodo tudi ukrepi iz drugega svežnja hitri in ciljno usmerjeni.