Vlada ustavila postopek prodaje NLB

"Vlada je kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) odločila, da ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov in razponom ponudbene cene za delnico banke od 55 evrov do 71 evrov," so po seji zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mora sedaj z odločitvijo vlade glede NLB seznaniti Evropsko komisijo in skupaj z deležniki preučiti možnosti alternativnih kompenzacijskih ukrepov, je pojasnil Cerar. "Ključna naloga vlade je, da v sodelovanju z Evropsko komisijo najde najboljše rešitve," je poudaril.

V odločbi Evropske komisije o odobritvi državne pomoči NLB iz leta 2013, ki so jo danes v celoti objavile Finance, je kot ukrep v primeru, da država do konca leta 2017 ne sklene zavezujoče pogodbe o prodaji NLB, navedena prodaja bank iz NLB Skupine na Balkanu, ki v zadnjih letih postajajo vse pomembnejši del skupine. Prodaja naj bi potekala prek posebnega skrbnika, neodvisno od državnega upravljavca naložb.

Iz Evropske komisije so danes sporočili le, da so v konstruktivnih pogovorih s slovenskim oblastmi. "Več zaenkrat ne moremo napovedati na tej točki," so dodali.

Ministri so o vsebinskih razlogih za in proti prodaji spregovorili tudi s predsednico SDH Lidijo Glavina in članico uprave Nado Drobne Popovič, ki sta pojasnili predlog glede prodajne cene. Po Cerarjevih besedah se je pojavilo tudi vprašanje, ki ga je sprožil poslanec SDS Branko Grims glede domnevnega pranja denarja v NLB v letih 2009 in 2010, zato so sejo za nekaj časa prekinil in povabili predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, da je podal nekatera pojasnila.

A potencialni stroški zaradi tožb hrvaških bank glede prenesenih vlog hrvaških deviznih varčevalcev, ki so ocenjene tudi do 350 do 400 milijonov evrov, predstavljajo takšno tveganje, da po Cerarjevih besedah preprečujejo uspešno prodajo največje slovenske banke. S tem se je strinjal tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je bil z odločitvijo zadovoljen.

Pri vprašanju deviznih vlog hrvaških varčevalcev gre za vprašanje nasledstva, to pa ne more biti predmet prodajnega postopka. Vendar pa je bilo po njegovih besedah iz postopka razbrati, da bi nekateri potencialni kupci to želeli uporabljati kot okoliščino, ki bi vplivala na razpon cene, je dejal Erjavec.

"Presenečen sem, da je zadeva prišla ven prav v tem trenutku," pa je povedal glede primera domnevnega pranja denarja prek NLB v letih 2009 in 2010, pri čemer naj bi šlo za nakazila ene od iranskih bank pod embargom. Kot tretji dejavnik, ki je vplival na odločitev vlade, je navedel razpravo v DZ, ki se vrti okrog vprašanja višine dokapitalizacije NLB v letu 2013.

"Slovenski davkoplačevalci smo v dokapitalizacijo NLB vložili veliko denarja, zato so upravičena pričakovanja, da bo ta trud povrnjen," pa je dodal predsednik SD Dejan Židan. Trenutne razmere za prodajo, na katere vlada ni mogla vplivati, so po mnenju prvaka SD neugodne, pričakuje pa, da bo Slovenija v pogovorih z Brusljem dosegla želen rezultat.

Analitiki so takšno odločitev vlade pričakovali, a izpostavljajo, da takšne poteze zmanjšujejo interes potencialnih kupcev v prihodnjih privatizacijah. Primož Cencelj iz KD Skladov meni, da je prodaja državnih podjetij in bank priložnost za "populistično pridobivanje cenenih političnih točk". "Če želje po prodaji ni, je bolje, da v prodajo sploh ne bi šli," je izpostavil za STA.

Po Cencljevih besedah gre za še eno v seriji odločitev, ki niso najboljše z vidika kredibilnosti Slovenije na finančnih trgih. Odločitev vlade se mu zdi nesmiselna v kontekstu, da se najprej gre v prodajo, na koncu pa se politika odloči drugače.

Analitik Alte Invest Matej Šimnic ob tem ocenjuje, da je Slovenija v procesu privatizacije ponovno izpadla neresno. "Politično tveganje države se na ta način povečuje in interes s strani potencialnih kupcev bo v prihodnjih privatizacijah zagotovo manjši," je prepričan. Kot je dodal, to obenem pomeni tudi nižje cene podjetij, "v tem primeru NLB, čez nekaj let verjetno Abanke in drugih podjetij, ki bi bila mogoče na tej listi".

Država se je k prodaji zavezala Evropski komisiji do konca letošnjega leta, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Sprva je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a je država izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke, ostalo pa do konca 2018. Ob tem je Slovenija kot kompenzacijski mehanizem predlagala podaljšanje prepovedi nakupov, ki velja za NLB. To pomeni, da banka ne sme opravljati prevzemov.

Postopki za prodajo so stekli spomladi 2016, ko je vlada za finančnega svetovalca pri prodaji izbrala Deutsche Bank. Na podlagi njegove študije se je SDH odločil za prodajo 75 odstotkov minus ene delnice NLB po metodi prve javne ponudbe (IPO), a je negotovost ob brexitu in na finančnih trgih začetek prodaje preložila na letošnjo pomlad in marca so bile v ameriških in evropskih finančnih središčih že prve predstavitve vlagateljem, nato pa je SDH sredi maja sprožil postopke za prodajo po metodi IPO s kotacijo delnic na ljubljanski in londonski borzi.

Medtem je vlada aprila zaprosila Evropsko komisijo za prodajo NLB v dveh korakih, o čemer se je začelo govoriti že v začetku leta. Iz Bruslja je prišel pozitiven odgovor, in sicer do konca leta 2017 prodaja najmanj 50 odstotkov banke, preostanka pa do konca leta 2018.

Knjigovodska vrednost delnice NLB je bila sicer ob koncu prvega trimesečja pri 65,50 evra, osnovni kapital pa s tem 1,31 milijarde evrov. Za 50 odstotkov od 20 milijonov delnic banke, kolikor naj bi država skladno z nazadnje spremenjenimi zavezami do Bruslja minimalno prodala do konca tega leta, bi tako država po predlogu, s katerim se vlada ni strinjala, prejela od približno 360 milijonov evrov do okoli 465 milijonov evrov.

Za vseh 75 odstotkov minus eno delnico, kolikor je na voljo v okviru IPO, pa bi tako iztržila med nekaj nad 540 milijonov evrov in nekaj manj kot 698 milijonov evrov. Celotno NLB tak ponujeni razpon vrednoti na med 720 in 930 milijonov evrov, država pa je v banko konec leta 2013 vložila 1,55 milijarde evrov.