Vlada pred odločitvijo o prodaji NLB še po mnenje DZ

"Vlada opravlja tekoče posle. Zdi se mi pomembno, da se do predlaganih ukrepov opredelijo tudi parlamentarne stranke, ki bodo tvorile prihodnjo vlado," je pojasnila ministrica. "Če opravimo še to razpravo, povečamo tudi kredibilnost predloga, ki ga bo treba poslati Evropski komisiji," je dodala.

Na kakšen način bi DZ sprejel stališče do predloga, je odvisno od poslancev. Ministrica si želi, da bo DZ "razumel potrebo po hitrem sestanku" in pričakuje, da bi vlada to tematiko lahko obravnavala že prihodnji teden. Ob tem se nadeja tudi, da bo komisija to "razumela kot povečanje kredibilnosti naših zavez".

Ministrica se je sicer že po seji vlade udeležila sestanka vodij poslanskih skupin oz. njihovih namestnikov pri predsedniku DZ Mateju Toninu, kjer so govorili tudi o NLB. Dogovorili naj bi se, da bo o tem razpravljal splošni odbor DZ prihodnji teden, in sicer na za javnost zaprti seji. Odbor naj bi razpravljal tako o prodaji NLB kot zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB.

Predlog sprememb zavez gre neuradno sicer v smeri slovenskega predloga iz decembra lani. Po njem bi Slovenija vsaj polovico banke prodala letos, preostanek do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta. Zaveze bi spremljal tudi zakon za zaščito NLB pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem.

Če bo DZ to sprejel ter bo vlada nato potrdila predlog spremenjenih zavez in spremljajočih izravnalnih ukrepov, bo sledila formalna vložitev novega predloga Evropski komisiji, ki bo po pričakovanjih o tem odločila zelo hitro.

Vlada bi v skladu s to odločitvijo SDH naložila, naj se začnejo pripravljalni postopki za prodajo. Ti so po metodi javne ponudbe delnic stekli že lani, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico ni bila primerna, tveganja zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa prevelika.

Za reševanje tega tveganja je ministrstvo pripravilo predlog zakona o zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Po njem bi se iz sklada za nasledstvo NLB povrnila finančna vrednost, če bi prišlo do novih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.

Predlog zaščite, ki je po besedah ministrice s pravnega vidika nenavaden korak, je pa smiseln z ekonomskega, je pripravljen, ker bi bila tveganja, če ne bi storili nič, "težka" okoli 700 milijonov evrov. Če zakona ne bo, bi namreč država s prodajo NLB iztržila vsaj 430 milijonov evrov manj, ne bo upravičena do izplačila lanskih dividend v višini 189 milijonov evrov in ne do 80 milijonov evrov zadržanega dobička.

"A ta zaščita ima smisel samo v povezavi z izpeljavo privatizacijskega postopka," je opozorila. Cilj, ki ga ob tem kot ministrica zasleduje, je, da "NLB ostane podporna banka za slovensko gospodarstvo na celotnem zahodnem Balkanu in da lahko zagotovimo privatizacijo po tržnih pogojih brez bremena preteklosti", je izpostavila.

Možnosti prisilnih izterjav na Hrvaškem so omejene, saj NLB izpolnjuje navodila vlade, naj umakne čim več premoženja na Hrvaškem in tudi v drugih nekdanjih republikah skupne države. Slovenija pa naj bi države, kjer bi so izvršbe možne, opozorila na to nerešeno meddržavno vprašanje.

K novi časovnici privatizacije NLB bo treba predložiti tudi predloge izravnalnih ukrepov kot protiutež, ker se ta ni zgodila v prvotno postavljenem roku, določenem leta 2013, ko je komisija Sloveniji prižgala zeleno luč za državno pomoč v banki, in kot kompenzacijo, če Slovenija ne bo izpolnila prodajne zaveze. Če te ne bo, bo morala imenovati prodajnega zaupnika, ki bo nato izpeljal prodajo.

Med izravnalnimi ukrepi naj bi podaljšali del omejevalnih ukrepov, ki za banko veljajo že sedaj. To so neodvisno korporativno upravljanje, omejitve poslovanja, prepoved prevzemov. NLB se je že morala umakniti iz nekaterih nestrateških dejavnosti, v primeru podaljševanja zavez bi morala še zmanjšati obseg poslovanja doma, po navedbah nekaterih medijev pa bi se morala posloviti od zavarovalnice NLB Vita.

Evropska komisija je konec januarja proti Sloveniji sprožila poglobljeno preiskavo, ker skladno z enkrat že spremenjeno zavezo ni izvedla dogovorjene prodaje. Strani se vseskozi pogajata o sprejemljivi rešitvi. Ko jo bo Slovenija oblikovala, bo sledil še zadnji krog formalnih pogajanj s komisijo, ta pa bi lahko odločbo izdala do konca poletja.

Izvedbo morebitne prodaje mora izpeljati SDH skupaj z banko. "Časovnico bodo podali oni, ko bodo sprejete odločitve na vladi," je dejala ministrica. SDH je sicer že podaljšal pogodbo z Deutsche Bank za finančno svetovanje pri prodaji. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pa je sredi aprila zagotovil, da je banka na privatizacijo pripravljena zelo dobro.

NLB je lani ustvarila zgodovinsko najboljše rezultate. Ti bi bili po Brodnjakovih navedbah še boljši, če bi zaveze, ki jih mora izpolnjevati, odpadle. Tokratni predlog naj bi bil sprejemljiv za vse strani. Med njimi naj ne bi bilo več obveznosti prodaje balkanskih bank NLB. Eden glavnih ciljev v letošnjih pogajanjih s komisijo je namreč bil, da NLB ostane močna mednarodna skupina.

Vraničar Ermanova je danes povedala še, da so v začetku tedna dobili odgovor komisije na predlog glede mediacije Bruslja med Slovenijo in Hrvaško o vprašanju prenesenih deviznih vlog, kjer južna soseda po slovenski oceni tako kot v primeru arbitraže o meji deluje v nasprotju z dogovorjenimi pravnimi rešitvami.

Odgovor po njenih besedah ni presenetljiv, komisija pa ne ocenjuje, da bi lahko doprinesla k rešitvi tega problema, je povzela. Napovedala je, da bodo odgovor preučili in oblikovali nadaljnje korake v povezavi s pravno zaščito banke.