VIDEO: Podnebno poročilo IPCC svari pred posledicami segrevanja ozračja

Delegati 195 držav, ki sodelujejo v Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. V njem opozarjajo pred drastičnimi posledicami, če ta cilj ne bo dosežen.

Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

AFP

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 pa bo treba priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje viška ogljikovega dioksida iz ozračja.

Svet se je od predindustrijske ravni doslej že segrel za eno stopinjo Celzija in poročilo opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki.

Gladina morja, Arktika, koralni grebeni

Svet je trenutno na poti, da se segreje za dve do tri stopinje Celzija, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 je svetu državam podpisnicam položil na dušo, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.

AFP

Če bo dosežen ambicioznejši cilj 1,5 stopinje Celzija, pa se bo gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, dramatično se bo zmanjšala nevarnost Arktike brez ledu čez poletja, koralni grebeni pa bodo usahnili za med 70 do 90 odstotkov, ne pa tudi povsem izginili.

Črne napovedi, če nam ne uspe

V primeru, da cilj ne bo dosežen, okoljevarstveniki opozarjajo na katastrofalne posledice, ki jih bomo občutili kot precej hujšo različico danes vidnih. Letos so denimo Grčijo in Švedsko prizadeli veliki požari, temperature v nekaterih evropskih državah so se približevale 50 stopinjam Celzija, v Franciji so morali zaustavljati jedrske reaktorje, ki so jih neuspešno hladili, je v pogovoru z novinarji minuli teden primere naštela Katja Huš iz Greenpeacea v Sloveniji.

Za države ob Sredozemlju bi segrevanje za dve stopinji namesto za stopinjo in pol prepolovilo količino čiste vode in znatno povečalo tveganja za suše, kažejo podatki organizacij Greenpeace in Focus.

Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.

Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov.

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP.

Gospodarstvo je za, politične volje pa je bolj malo

Poročilo zatrjuje, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, vendar pa je problem politična volja.

Potrebne bodo velike spremembe na primer v prehranjevalnih navadah ljudi (manj mesa), zmanjšanje števila avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, zmanjšanje povpraševanja po energiji in tudi odvzemanje viška toplogrednih plinov iz ozračja, na primer s pogozdovanjem ali uporabo biogoriv.

Pripravo poročila so forumu naložili sklepi 21. zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu. Na istem zasedanju so države sveta dosegle omenjeni Pariški sporazum, ki naj bi svet rešil pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.

AFP