Veljati začenja novela zakona o urejanju trga dela

Delavec ima skladno z določili novele že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, ob tem pa se takoj začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve.

Obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti so na ministrstvu predlagali zato, ker je verjetnost nove zaposlitve najvišja v prvih mesecih po izgubi dela. Na podlagi dosedanjega zakona ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave.

Hkrati se zaostruje sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto doslej veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se bo za prve tri mesece upravičenosti zdaj odmerni odstotek znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo.

Drugi zelo pomemben element pa je, da bodo imele osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila. "S tem spodbujamo ljudi, da se zaposlijo, in naslavljamo vprašanje minimalne plače," je lani pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

S spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila želijo na ministrstvu doseči čim prejšnjo aktivacijo nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

Novela prinaša tudi spremembe v primerih, ko se osebe zaradi kršitev zaposlitvenega načrta, ki ga sklenejo na zavodu, prenehajo voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Uvaja odlog sankcije na način, ki bo brezposelnim osebam omogočil, da ob prvi kršitvi določene obveznosti, npr. ob odklonitvi vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, odklonitve ustrezne ali primerne zaposlitve, neprizadevanja za zaposlitev na zaposlitvenem razgovoru itd., ostanejo vpisane v evidenci brezposelnih oseb, sankcija v obliki prenehanja vodenja v evidenci pa se bo brezposelni osebi izrekla šele ob drugi kršitvi ene izmed navedenih obveznosti.

Predlagana sprememba je posledica priporočil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je Slovenijo opozorila na prestrog režim sankcij v primeru kršitev obveznosti iz aktivnega iskanja zaposlitve.

Predlagana ureditev predstavlja tudi pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov denarnega nadomestila v takšnih primerih. Tako se za primer prve kršitve ene izmed navedenih obveznosti predlaga uvedba sankcije za prejemnike denarnega nadomestila, in sicer v obliki znižanja pravice do denarnega nadomestila v višini 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska oziroma največ do minimalnega zneska denarnega nadomestila, ki je pri 350 evrih bruto.