"Velika nevarnost je razprodaja slovenskih hotelov tujcem"

Turizem je pomembna gospodarska panoga, v naš BDP direktno prispevka kar 12,8-odstotni delež, ima pa tudi izjemne multiplikativne učinke. Kako veliki so, na svoji koži v zadnjih mesecih zelo dobro izkusili mnogi ponudniki gostinstva, storitev in trgovine .... Zaradi epidemije COVID-19 so se potovanja dobesedno čez noč ustavila, turisti, ki so zadnja leta ta čas že v polni meri zasedli mnoge slovenske turistične kapacitete ostajajo doma, meje so še vedno zaprte, letalski prevozi omejeni. A tudi, ko bodo ti sproščeni, si turizem ne bo opomogel čez noč. Strah bo ostal, navade se bodo spremenile. A to ni nujno slabo. V krizi je pomembno viditi priložnosti.

Pripravili smo serijo krajših intervjujev s predstavniki turistične panoge z rdečo nitjo, "kako naj slovenski turizem preživi krizo in iz nje izide še močnejši." K sodelovanju smo povabili različne predstavnike turistične panoge.

Direktor Turizma Bled, ki pod svoje okrilje združuje vse pomembne turistične ponudnike gorenjskega bisera, Tomaž Rogelj, pravi, da bo kriza turističnemu gospodarstvu pustila globoke rane, ki se bodo celile še nekaj let.

Zaupajte nam, kako ste se soočili s krizo in kakšne posledice bo imela za vaše turistično območje?

Kriza bo na blejskem turističnem gospodarstvu pustila globoke rane, ki se bodo celile nekaj let. Destinacija Bled ustvari 95 odstotkov nočitev tujih gostov, kar je v slovenskem merilu unikum. Lani smo na Bledu beležili nočitve gostov iz več kot 170 držav sveta, to pove vse. Temu je prilagojena celotna turistična infrastruktura in ponudba kraja.

Kako se boste spopadli s posledicami krize in kako boste prilagodili svoje produkte in storitve?

Edina rešitev je v povezovanju vseh turističnih ponudnikov in v kreiranju paketov doživetij, ki hkrati spodbujajo tudi daljši čas bivanja. Osrednja umeritev in taktična prednost destinacije Bled je trajnostni razvoj turizma, ohranjanje virov in povezovanje lokalnega prebivalstva.

Turizem zadnja leta zaznamujejo različne svetovne krize, terorizem, podnebne spremembe itd, zdaj še zdravstvena epidemija. A, če drži, da je vsaka kriza priložnost, potem je tudi ta. Kje vi vidite priložnosti za slovenski turizem v okviru trenutne situacije?

Turizem za nove čase. Trajnost, lokalno, povezovanje, upočasnitev tempa, daljše trajanje bivanja, iskanje prvobitnih doživetij, stik z naravo, stik z domačini, stik z ljudmi. Turizem zlatih kljuk je mimo.

Pet ukrepov, ki bi jih država po vašem mnenju morala storiti, da bi pomagala turizmu?

• - zagotoviti likvidnost
• - ugodne kredite
• - spodbujanje trajnosti in povezanih ukrepov
• - spodbujanje mladih, da se odločijo za poklice v turizmu in ostajajo v domačem okolju
• - preprečevanje razprodaje hotelov in ostalih nastanitev  

 

Pet ukrepov, ki jih zagotovo ne bi smela uvesti, saj s temu ne bo doprinesla k zagonu turizma?

• najslabše bo, če bo za ukrepe za turizem zmanjkalo denarja
• če ne bo uvedenega sofinanciranja delavcev na čakanju vsaj do novega leta

Pet ukrepov, ki bi jih k zagonu slovenskega turizma lahko doprinesli poslovni subjekti s povezovanjem in skupinskimi akcijami?

Ključno je ovezovanje med ponudniki z različnih branž : gostinci-hotelirji, sobodajalci; ponudniki storitev – hotelirji, sobodajalci; kartica gosta, ki spodbuja številno nočitev in nagrajuje tiste, goste, ki na destinaciji opravijo več nočitev.

Kako vidite prihodnost turizma v Sloveniji, kaj se bo spremenilo na boljše in kaj na slabše?

Konkurenčna prednost slovenskega turizma je njegova izrazita trajnostna naravnanost. Slovenija je cela ena sama butična destinacija z avtentično ponudbo, naši gostje pri nas najdejo mir, aktivnosti, bogato kulinariko. To je edina pot, ki ji mora slovenski turizem slediti. Prav v času krize se bosta varnost in trajnost, ki ju nudimo, pokazali kot izjemna prednost destinacije. Veliko nevarnost pa po našem mnenju predstavlja morebitna razprodaja hotelskih hiš – namreč ni nujno, da bodo novi lastniki sledili slovenski zeleni poti.