Večina Slovencev čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji
Po mnenju slovenskih anketirancev so najpomembnejši izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, zdravstveno in socialno varstvo ter priseljevanje.
Odpri galerijo
Slovenci bi evropski denar najraje namenili za zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje, kaže jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Po mnenju slovenskih anketirancev so najpomembnejši izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, zdravstveno in socialno varstvo ter priseljevanje.
Glede na anketo, izvedeno lani jeseni, Slovenci menijo, da sta najpomembnejša izziva, s katerima se sooča naša država, zdravstveno in socialno varstvo (31 odstotkov), sledi priseljevanje (24 odstotkov). Najpomembnejša izziva v EU pa sta po mnenju slovenskih anketirancev priseljevanje (58 odstotkov) in terorizem (20 odstotkov).
Večina Slovencev, 63 odstotkov, je glede prihodnosti EU optimistična, dobra tretjina vprašanih (35 odstotkov) pa je pesimističnih.
Za 52 odstotkov Slovencev in podoben delež Evropejcev (53 odstotkov) EU v največji meri predstavlja svobodo potovanja, študija in dela kjerkoli v EU, na drugem oz. tretjem mestu so vprašani v povezavi z EU najpogosteje navedli skupno valuto evro in mir. Te tri odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke EU.
Večina Slovencev čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji (72 odstotkov), kar je zelo podobno povprečju na ravni EU28, kjer se je za državljane EU izreklo 71 odstotkov Evropejcev. V očeh večine vprašanih Slovencev ima EU nevtralen ugled (43 odstotkov), med opredeljenimi pa je več kot dvakrat večji delež tistih, za katere ima unija pozitiven ugled (38 odstotkov), kot tistih, za katere ima negativen ugled (18 odstotkov).
Ko gre za zaupanje v institucije, tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam. Institucijam EU zaupa 37 odstotkov Slovencev, slovenski vladi pa 23 odstotkov.
Eurobarometer je jeseni 2018 prvič ugotavljal, za katera področja bi si državljani EU želeli nameniti proračunska sredstva unije. V Sloveniji bi največ vprašanih, 59 odstotkov, proračunski denar namenilo za zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje.
Drugo najpogosteje navedeno področje je kmetijstvo in razvoj podeželja (36 odstotkov), na tretjem in četrtem mestu pa sledita izobraževanje, usposabljanje, kultura in mediji (31 odstotkov) ter podnebne spremembe in varovanje okolja (30 odstotkov).
Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra lani in je v Sloveniji zajela 1017 oseb.
Glede na anketo, izvedeno lani jeseni, Slovenci menijo, da sta najpomembnejša izziva, s katerima se sooča naša država, zdravstveno in socialno varstvo (31 odstotkov), sledi priseljevanje (24 odstotkov). Najpomembnejša izziva v EU pa sta po mnenju slovenskih anketirancev priseljevanje (58 odstotkov) in terorizem (20 odstotkov).
Večina Slovencev, 63 odstotkov, je glede prihodnosti EU optimistična, dobra tretjina vprašanih (35 odstotkov) pa je pesimističnih.
Za 52 odstotkov Slovencev in podoben delež Evropejcev (53 odstotkov) EU v največji meri predstavlja svobodo potovanja, študija in dela kjerkoli v EU, na drugem oz. tretjem mestu so vprašani v povezavi z EU najpogosteje navedli skupno valuto evro in mir. Te tri odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke EU.
Slovenci ostajamo zaupljivi
Večina Slovencev čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji (72 odstotkov), kar je zelo podobno povprečju na ravni EU28, kjer se je za državljane EU izreklo 71 odstotkov Evropejcev. V očeh večine vprašanih Slovencev ima EU nevtralen ugled (43 odstotkov), med opredeljenimi pa je več kot dvakrat večji delež tistih, za katere ima unija pozitiven ugled (38 odstotkov), kot tistih, za katere ima negativen ugled (18 odstotkov).
Ko gre za zaupanje v institucije, tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam. Institucijam EU zaupa 37 odstotkov Slovencev, slovenski vladi pa 23 odstotkov.
Eurobarometer je jeseni 2018 prvič ugotavljal, za katera področja bi si državljani EU želeli nameniti proračunska sredstva unije. V Sloveniji bi največ vprašanih, 59 odstotkov, proračunski denar namenilo za zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje.
Drugo najpogosteje navedeno področje je kmetijstvo in razvoj podeželja (36 odstotkov), na tretjem in četrtem mestu pa sledita izobraževanje, usposabljanje, kultura in mediji (31 odstotkov) ter podnebne spremembe in varovanje okolja (30 odstotkov).
Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra lani in je v Sloveniji zajela 1017 oseb.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese