Živimo v času 'nenapovedanih kontrolk'

»Leto 2021 je zgolj dodatno utrdilo spoznanje, da lahko pandemične razmere presežemo le s tesnim sodelovanjem, tako gospodarskim kot na ravni širše družbe, in z zaupanjem v institucije. To je edini način, ki zanesljivo vodi v gospodarsko okrevanje in blaginjo. Če se osredotočimo na Zahodni Balkan, so povezovanje, sodelovanje in tesnejša integracija v evropske povezave koraki, brez katerih regija ne more gospodarsko rasti in se krepiti,« je ob otvoritvi letnega dogodka Inštituta za strateške rešitve dejal direktor inštituta in odgovorni urednik revije The Adriatic Tine Kračun. Posebej je izpostavil trajnost, ki jo je EU opredelila kot srčiko svojega razvoja v prihodnosti in je eden izmed glavnih izzivov, ki jih je imel namen osvetliti tudi dogodek: Povezovanje: pot do odpornega gospodarstva.

V koronski krizi se je pokazala moč evropske povezave

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je prepričan, da je integracija Zahodnega Balkana priložnost tako za EU kot Zahodni Balkan. Reform ne moremo izvesti mi, druge države, ampak jih morajo države kandidatke same. Lahko pa vplivamo na okoliščine dojemanja Zahodnega Balkana. Zahodni Balkan je neintegrirana cona znotraj meja EU, saj je obdan z državami članicami, je poudaril Logar.

Kar lahko ponudi EU, je boljša arhitektura rešitev za vključevanje Zahodnega Balkana. Doseganje soglasja glede aktualnih vprašanj je namreč zahtevno, saj stališča niso vedno enaka, je dejal zunanji minister, ki meni, da je integracija regije edina prava pot za njeno prihodnost. »Dokler Zahodni Balkan ne bo integriran, bo odprt za vrednostna, vsebinska in geopolitična tveganja. Zato je integracija v EU v njegovem strateškem interesu.«

Logar je kot primer odpornosti, ki je nastala na podlagi povezanosti, izpostavil koronsko krizo. »Če ne bi bilo EU, bi bil spopad s covid-19 bistveno težji, kot je bil. Lažje smo prišli do sredstev, cepiv in ostalih pomoči za boj z epidemijo. Zato je tudi za države Zahodnega Balkana v strateškem interesu, da so povezane v EU. Hkrati pa je to priložnost za slovensko gospodarstvo, ki sodeluje pri izvedbi razvojnih projektov v tej regiji in tako raste.« Kot pravi, podpira iniciativo Open Balkan, ki gospodarsko povezuje Srbijo, Severno Makedonijo in Albanijo, in je ne vidi kot alternativo EU, temveč kot priložnost, da države pristopnice k tej iniciativi dokažejo, da lahko sodelujejo na različnih področjih in na ta način izboljšujejo življenjske pogoje. Da lahko dokažejo, da so lahko prave članice EU, je povedal osrednji gost dogodka.

Fotografija z dogodka. Foto: ISR, Inštitut za strateške rešitve

Trajnost in krepitev zavedanja, da je regija privlačna za talente

Na okrogli mizi o gospodarskem delovanju in poslovanju v regiji so uvide podali predstavniki različnih področij in nekaterih najpomembnejših institucij.

Daniel Podunavac, direktor Poslovanja z velikimi podjetji v NLB, kot enega od poglavitnih izzivov za regijo Zahodni Balkan vidi infrastrukturo, ki ni homogena, in področje energetske samooskrbe. Na te kriterije so pozorne tudi banke, ki k odpornosti prispevajo na različne načine, tudi s preverjanjem kriterijev, na podlagi katerih financirajo poslovne projekte. »Preverjamo trajnost in ogljični odtis. V prihodnje bomo temu namenili še večji poudarek. Če podjetja ne bodo zadostila okoljskim standardom, ne bodo upravičena do financiranja.« Podunavac je dodal, da priporočajo, naj se podjetja osredotočijo na osnovno dejavnost in razvijajo tisto, v čemer so najboljša. Usmerijo pa naj se tudi  v energetsko-sanacijske projekte in investicije v obnovljive vire.

»Težava zadnjih let v regiji je beg možganov, to pa bo težava tudi v prihodnje. Ljudje odhajajo v zahodne države, Nemčijo, Švico, pa tudi v ZDA in Kanado. To je lahko obenem tudi priložnost za Slovenijo in druge države v regiji, saj lahko iščejo način, kako to preprečiti,« je prepričana dr. Maja Fesel Kamenik, ustanoviteljica in lastnica podjetij Beep Institute in HRM. »Poleg finančnih motivatorjev je pomemben dejavnik kakovost življenja v regiji, ki je po zaslugi narave in drugih pogojev zelo visoka. Varnost, dostopnost zdravstva, narava, pogoji za zdrav življenjski slog. To bi morali močneje komunicirati, če želimo zadržati talente,« je prepričana dr. Maja Fesel Kamenik.

Poslovanje po ameriško kot priložnost

Mag. Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, meni, da Zahodni Balkan predstavlja številne priložnosti, ne samo za slovenske zavarovalne skupine, temveč tudi za druge panoge. Med tveganji je posebej izpostavil okoljska in kibernetska. »Zavarovalnice niso le same tarče kibernetskih tveganj, ampak z vedno novimi zavarovalnimi produkti ponujajo tudi rešitve za obvladovanje teh tveganj,« je dejal mag. Čibej. Tveganja pa po njegovih besedah predstavljajo tudi številne dejavnosti, ki ostajajo nezavarovane in tu je prostor za napredek.

Jure Bratkič, ustanovitelj podjetij BreakThrough in SkipQ, ki več kot desetletje in pol posluje v ameriški Kaliforniji, je s slikovitim primerom ponazoril pomen poslovnega povezovanja, ki prispeva k večji integriranosti in odpornosti. »V ZDA se veliko stvari vrti okoli tega, kako boš naredil posel. V ZDA potrebuješ eno uro, da skleneš posel, in en mesec, da se zmeniš za pijačo. V Sloveniji pa se v eni uri zmeniš za deset pijač in približno en mesec, da se začneš pogovarjati o poslu.« Podjetniki onkraj luže poslovne priložnosti presojajo z vidika, kje so dobri pogoji in ogrodje, da lahko tvoj posel uspeva. Tako gledajo tudi na Zahodni Balkan. »Evropo vidim kot staro damo, kjer je proces sklepanja posla dolgotrajnejši. V ZDA je eksekucija hitrejša.«

Celoten dogodek smo prenašali v živo preko spleta in si ga lahko ogledate: