Več kot tri četrtine Slovencev prepričanih, da gredo stvari na slabše

Z raziskavo #Novanormalnost pri podjetju Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Zadnja meritev je pokazala občuten porast tistih, ki menijo, da gredo stvari v zvezi s širjenjem virusa precej na slabše, takih je trenutno 17 odstotkov vprašanih (pred dvema tednoma 7 odstotkov). Skupaj z vsemi, ki menijo, da gredo stvari na slabše, je zdaj že več kot tri četrtine takih, ki menijo da gredo stvari na slabše, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot pred dvema tednoma, ter zelo blizu oceni iz obdobja tik pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji v prvi polovici marca letos.
 

»Menite, da gredo stvari v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji na bolje ali na slabše?«	4. - 7. september n=543	18. - 21. september n=525	RAZLIKA
Precejšnje slabšanje	7%	17%	+ 10
Slabše	63%	62%	- 1
Izboljševanje	26%	18%	- 8
Precejšnje izboljševanje	4%	3%	- 1

 

Slabša tudi ocena osebnega počutja

Pesimizmu glede razvoja dogodkov, ki se v zadnjem času stopnjuje, sledi tudi slabšanje ocene osebnega počutja. Odstotek takih, ki situacijo ocenjujejo kot bolj negativno, se je od zadnje meritve, ko smo zabeležili najslabšo oceno osebnega počutja do sedaj, še povečal in zdaj znaša več kot 60 odstotkov vprašanih. Pri tem tokrat še posebej izstopa višji delež tistih, ki situacijo opisujejo kot »kritično, na trenutke kaotično«, ta delež se je podvojil iz 4 in 9 odstotkov, kar je najvišja izmerjena vrednost do sedaj in je na ravni iz prvega obdobja epidemije konec marca letos. Še bolj pa je ta razlika očitna, če rezultate primerjamo z junijsko meritvijo, ko je bila situacija glede števila okužb in skladno s tem tudi razpoloženje prebivalcev, najboljše.

 

»Kako vi osebno doživljate trenutno situacijo v zvezi s širjenjem koronavirusa in življenjem v novih razmerah? Situacija je...?«	2. – 4. junij n=516	4. - 7. september n=543	18. - 21. september n=525
Povsem brezupna	1%	1%	2%
Kritična, na trenutke kaotična	2%	4%	9%
Neprijetna, utrujajoča	22%	51%	51%
Sprejemljiva, nekako gre	33%	24%	19%
Normalna, glede na nove razmere	35%	16%	16%
Povsem normalna, kot pred virusom	7%	4%	4%

 

Prebivalce skrbi predvsem dolgotrajnost situacije

Zaskrbljenost na splošno se sicer giba na podobnem nivoju kot že od konca junija, ko je število okužb spet začelo naraščati. V zadnji meritvi je opaziti predvsem porast strahu pred dolgotrajnostjo trenutne situacije, ki je v primerjavi s prejšnjim tednom višja za približno sedem odstotnih točk. Nepredvidljivost razmer in prihod hladnejših mesecev, za katere se pričakuje tudi poslabšanje situacije glede števila okužb, sta v kombinaciji z ostalimi dejavniki najverjetneje vplivala tudi na ta vidik osebnega doživljanja razmer.
 

»Kako vi osebno doživljate zadnje dneve, v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji?«	4. - 7. september n=543	18. - 21. september n=525	RAZLIKA
Zaskrbljenost za družino	49%	53%	+ 4
Zaskrbljenost za lastno zdravje	28%	32%	+ 4
Splošna zaskrbljenost	37%	36%	- 1
Zaskrbljenost za gospodarstvo	57%	53%	- 4
Zaskrbljenost za lastno delovno mesto	9%	10%	+ 1
Strah pred dolgotrajnostjo trenutne situacije	54%	61%	+ 7

 

Ukrepi vlade za zajezitev širjenje virusa zopet ocenjeni bolj kritično

Večina vprašanih ukrepe ocenjuje kot prestroge, delež takih je sedaj 43 odstotkov. Podobno visoke vrednosti je bilo zaznati v mesecu aprilu, ko je bilo gibanje omejeno na občino stalnega prebivališča.
 

»Ali so po vašem mnenju trenutno sprejeti ukrepi Vlade RS za obvladovanje širjenja virusa prestrogi, ravno pravšnji ali premalo strogi?«	4. - 7. september n=543	18. - 21. september n=525	RAZLIKA
Premalo strogi	27%	25%	- 2
Ravno pravšnji	38%	32%	- 6
Prestrogi	35%	43%	+ 8

 
Glede na to, da so prebivalci po eni strani bolj zaskrbljeni in pesimistični glede širjenja virusa, po drugi strani pa izražajo nezadovoljstvo z ukrepi vlade za zajezitev širjenja virusa, so raziskovalci sklenili, da ne gre toliko za oceno strogosti ukrepov kot za oceno neprimernosti ali celo nerazumevanje, čemur bodo v raziskavi v prihodnje namenili posebno pozornost.
 

Nezaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem glede omejevanja koronavirusa raste

Glede na te rezultate zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh tednih občutneje padlo tudi zaupanje v vlado pri ukrepanju za zajezitev širjenja virusa. Vladi bolje ne zaupa 64 odstotkov prebivalcev (35 odstotkov bolj ne zaupa, 29 odstotkov sploh ne zaupa), medtem ko vladi bolj (19 odstotkov) ali povsem (10 odstotkov) zaupa manj kot 30 odstotkov vprašanih, dobrih 7 odstotkov je neopredeljenih. Stopnja zaupanja med opredeljenimi, ki je izračunana kot razlika med pozitivnimi in negativni odgovori, se je tako občutneje znižala, na -38 (v pretekli meritvi -25, pred mesecem dni -27).
 

»Ne glede na to, ali podpirate aktualno vlado Janeza Janše ali ne - v kolikšni meri pa zaupate tej vladi pri sprejemanju odločitev in ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa SARS-CoV-2?«	4. -7. september n=543	18-21. september n=525	RAZLIKA
Popolnoma zaupam	12%	10%	- 2
Bolj zaupam	23%	19%	- 4
Bolj ne zaupam	30%	35%	+ 5
Sploh ne zaupam	28%	29%	+ 1
Ne morem oceniti	7%	7%	n.s.