V Zasavju lani največji upad števila brezposelnih na državni ravni

Kot je za STA povedala vodja omenjene službe Lijana Vidic Ristič, se je januarja letos skladno s pričakovanji oz. s sezonskim nihanjem brezposelnosti sicer število brezposelnih v primerjavi z lanskim decembrom dvignilo za 1,7 odstotka, tako da so ob koncu januarja beležili 2690 registrirano brezposelnih oseb.

"Poglavitne težave, s katerimi se soočamo na trgu dela v Zasavju, so v strukturnem neskladju med ponudbo in povpraševanjem ter še vedno v precej visokem deležu ranljivih skupin brezposelnih kot so dolgotrajno brezposelni, ki jih je bilo v letošnjem januarju 51,9 odstotka, ter v deležu nizko izobraženih, ki je znašal 33,5 odstotka. V dosti primerih pa so nekateri brezposelni težje zaposljivi po več kriterijih - so npr. nizko izobraženi, dolgotrajno brezposelni in hkrati starejši od 50 let," je pojasnila Vidic Rističeva.

Dejala je tudi, da so v zadnjem času zaradi večjega povpraševanja delodajalcev po delovni sili pozitivni premiki tudi v zaposlovanju ranljivih brezposelnih oseb, še posebej so bili uspešni pri zaposlovanju nizko izobraženih in dolgotrajno brezposelnih, saj imajo visok delež prostih delovnih mest za dela v proizvodnji.

Zelo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so bile v evidenci prijavljene več kot tri leta ali še precej dlje, uspešno zaposlujejo v programih javnih del, lani jih je bilo vključenih 264, pa tudi v subvencijskih programih zaposlovanja kot je npr. javno povabilo za delodajalce Zaposli.me.

Tako so v letu 2017 zaradi višjega povpraševanja po delavcih kot tudi zaradi njihove intenzivnejše, bolj poglobljene in ciljno usmerjene obravnave ranljivih skupin brezposelnih znižali število dolgotrajno brezposelnih še za višji odstotek kot so znižali skupno število brezposelnih oseb za 21 odstotkov. Število dolgotrajno brezposelnih so namreč lani znižali za kar 26,6 odstotka, število nizko izobraženih pa za 23,4 odstotka.

V zadnjih letih se je zaradi ugodnejših razmer na trgu dela kot tudi zaradi izvajanja ukrepov Jamstva za mlade znižal delež mladih do 29 let, in sicer iz 29 odstotkov v decembru 2014 na 20,2 odstotka v letošnjem januarju.

Vidic Rističeva je postregla tudi s podatkom, da se je število objavljenih prostih delovnih mest na območju trboveljske območne službe lani v primerjavi z letom 2016 povečalo za 21,5 odstotka. "Pomemben delež brezposelnih se zaradi dobrih prometnih povezav zaposli tudi izven meja naše območne službe, predvsem v Ljubljani, kjer je povpraševanje po delavcih še precej višje," je dejala.

Dodala je še,da pri njih delodajalci največ povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po orodjarjih, varilcih, monterjih, operaterjih CNC naprav, zidarjih, natakarjih, čistilcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, bolničarjih, prodajalcih, inženirjih gradbeništva, elektrotehnike in zdravnikih.

Z namenom omiliti strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem oz. s ciljem dvigniti zaposljivost in s tem konkurenčnost brezposelnih oseb, pa brezposelne vključujejo v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja kot so npr. usposabljanje za varilce, za operaterje CNC naprav, za pomočnike ključavničarja, za socialne oskrbovalce in voznike tovornjakov.