V Sloveniji precej priložnosti za ponovno uporabo odpadkov
Če smo Slovenci dobri pri recikliranju odpadkov, pa šepamo pri ponovni uporabi.
Odpri galerijo
Priložnosti so predvsem pri ponovni uporabi tekstila, odpadne embalaže in kosovnih odpadkov. So pa za to potrebni sistemski pristopi na ravni države in osveščanje potrošnikov, so se strinjali udeleženci petkove okrogle mize na to temo.
Osveščanje potrošnikov je trd oreh in tek na dolge proge, so izpostavili sogovorniki okrogle mize z naslovom Ponovna uporaba v Sloveniji: filozofija na papirju ali koncept v praksi, ki je potekala v Ljubljani.
Potrošniki se namreč danes v ponudbi cenovno dostopnih izdelkov raje odločajo za nove kot za popravila oz. prenovo pokvarjenih ali starih, je ocenil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Zanj je pomembno, da se v okolju, kjer kupna moč in standard rasteta, zavest potrošnikov z osveščanjem dvigne. Da bi se potrošniki v čim večji meri odločali za ponovno uporabo in tako prispevali k varovanju okolja. »Najmanj obremenjujoč odpadek za okolje je tisti, ki ga ni,« je poudaril.
Zupanc je izpostavil predvsem problematiko odvrženega tekstila. Tekstil je namreč proizvod, ki strmo narašča kot potrošna dobrina, na drugi strani pa pušča velik okoljski odtis. Tekstila se v Sloveniji po njegovih pojasnilih proda prek 20.000 ton, veliko se ga »izgubi« med drugimi odpadki, zato je tu priložnost, da se nekaj naredi. »Tega problema se je treba lotiti,« je poudaril, pri tem pa izpostavil vlogo komunalnih podjetij. Ta so namreč zelo povezana z lokalno skupnostjo in imajo dostop do vseh gospodinjstev, so »prvo poklicana k spodbujanju družbeno odgovornega ravnanja in trajnostno razvojnih praks«. Tudi države bodo morale na globalni ravni nekaj storiti in nasloviti ta problem, med drugim bi bilo treba spremeniti ekonomske modele, je še dejal Zupanc.
Osveščanje potrošnikov je trd oreh in tek na dolge proge, so izpostavili sogovorniki okrogle mize z naslovom Ponovna uporaba v Sloveniji: filozofija na papirju ali koncept v praksi, ki je potekala v Ljubljani.
Potrošniki se namreč danes v ponudbi cenovno dostopnih izdelkov raje odločajo za nove kot za popravila oz. prenovo pokvarjenih ali starih, je ocenil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Zanj je pomembno, da se v okolju, kjer kupna moč in standard rasteta, zavest potrošnikov z osveščanjem dvigne. Da bi se potrošniki v čim večji meri odločali za ponovno uporabo in tako prispevali k varovanju okolja. »Najmanj obremenjujoč odpadek za okolje je tisti, ki ga ni,« je poudaril.
Zupanc je izpostavil predvsem problematiko odvrženega tekstila. Tekstil je namreč proizvod, ki strmo narašča kot potrošna dobrina, na drugi strani pa pušča velik okoljski odtis. Tekstila se v Sloveniji po njegovih pojasnilih proda prek 20.000 ton, veliko se ga »izgubi« med drugimi odpadki, zato je tu priložnost, da se nekaj naredi. »Tega problema se je treba lotiti,« je poudaril, pri tem pa izpostavil vlogo komunalnih podjetij. Ta so namreč zelo povezana z lokalno skupnostjo in imajo dostop do vseh gospodinjstev, so »prvo poklicana k spodbujanju družbeno odgovornega ravnanja in trajnostno razvojnih praks«. Tudi države bodo morale na globalni ravni nekaj storiti in nasloviti ta problem, med drugim bi bilo treba spremeniti ekonomske modele, je še dejal Zupanc.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese