V šestih afriških državah poskusno uvedli univerzalni temeljni dohodek

STA
Reuters

Finska ni edina, ki je poskusno uvedla univerzalni temeljni dohodek (UTD). Enako so letos naredili v Keniji, Ruandi in Ugandi, Liberiji, DR Kongu in Malaviju.

Na svetu 627 milijonov ljudi živi v revščini, od tega jih je 413 milijonov samo v Afriki. Več kot tretjina prebivalcev afriške celine živi pod mejo absolutne revščine, ki je glede na definicijo Svetovne banke 1,90 ameriškega dolarja na dan. Boljše življenjske razmere bi lahko številnim prinesla uvedba univerzalnega temeljnega dohodka.

Ameriška neprofitna organizacije GiveDirectly je tako letos začela s poskusno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v Keniji, Ruandi in Ugandi, Liberiji, DR Kongu in Malaviju, je poročal nemški spletni portal Deutsche Welle.

Po besedah finančnega direktorja GiveDirectly Joea Hustona, bodo samo za omenjene prve štiri države za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka potrebovali letno 60 milijonov ameriških dolarjev.

GiveDirectly je pri poskusni uvedbi temeljnega dohodka uporabil tri različne modele, učinke izplačil pa primerjajo tudi s testno skupino, ki univerzalnega temeljnega dohodka ne prejema. Prva skupina bo tako 12 let dobivala univerzalni temeljni dohodek v višini približno 20 ameriških dolarjev na mesec, ki jih bodo prejemali preko mobilne aplikacije, omogočen pa je tudi dvig gotovine. Druga skupina bo mesečno isti znesek prejemala skupno dve leti, tretja skupina pa je prejemnica enkratnega izplačila v višini 500 ameriških dolarjev, kar je približno skupni znesek druge skupine.

Britanski ekonomist Luke Martinelli meni, da prejemniki univerzalnega temeljnega dohodka od tega ne bodo postali odvisni, pač pa jim bodo na tak način omogočili vlaganja v njihovo lastno življenje in prihodnost, zaradi česar bi se lahko posledično izboljšale njihove razmere.

"Vznemirljivo je obiskati vas v Keniji, kjer vsak dobi denar. Ljudje so našli na tisoče načinov, kam vlagati denar. Ena od družin je zgradila rastlinjak za svojo kmetijo. Druge družine so se povezale in s tem denarjem plačujejo šolanje za svoje otroke. Nekateri so se odločili za skupno varčevanje, pri tem pa enkrat mesečno določenemu posamezniku izplačajo denar za večjo investicijo," je za DW pojasnil Huston.

GiveDirectly svoj projekt v Afriki financira s pomočjo donacij posameznikov in organizacij. "Zbrati morajo veliko denarja," priznava Huston in dodaja, da se seveda zastavlja vprašanje, ali je projekt tega vreden.

Huston to argumentira s stroški razvojne pomoči. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bilo v letu 2017 za to namenjenih skoraj 150 milijard ameriških dolarjev. A samo v ZDA so letos z donacijami za dobrodelne projekte zbrali več kot 400 milijard ameriških dolarjev. Ta znesek je moč primerjati s podatkom, da bi za to, da nihče na svetu ne bi živel pod pragom revščine, po navedbah Hustona potrebovali 80 milijard ameriških dolarjev letno.

"Na splošno je potrebno pri temeljne dohodku razmisliti tako o stroških kot koristi. Do porabe denarja za škodljive namene, kot je nakup alkohola, sta kritična tako Huston kot Martinelli. "A argument, da revni ljudje ne bi smeli sami odločati, kam nameniti denar, je nevarno," je še menil Martinelli, ki morebitno večjo slabost pri uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka vidi v tem, da bi dodatnih denar ljudi vzpodbudil, da ne bi več opravljali svojega dela.

Številk o dejanskih učinkih temeljnega dohodka v Keniji še ni. Prve rezultate bodo predstavili šele v prihodnjem letu. Se je pa podoben pilotni projekt v Namibiji, ki je bil med letoma 2007 in 2009, končal z obetavnimi rezultati: zaradi uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka je 90 odstotkov otrok več obiskovale šole. Podhranjenost otrok se je z 42 odstotkov novembra leta 2007 zmanjšala na deset odstotkov v novembru 2008.

Več iz rubrike