V pariškem Picassovem muzeju razstava o nastajanju znamenite slike Guernica

V Picassovem muzeju je na ogled razstava z naslovom Guernica, ki so jo posvetili 80. obletnici nastanka znamenite istoimenske slike španskega umetnika Pabla Picassa. Monumentalna slika je na eni strani sinteza štirih desetletij umetnikovega raziskovanja oblik in na drugi popularna ikona. Obenem je protifrankovski in protifašistični simbol.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Postavitev uvede reprodukcija Guernice v vhodni avli, preko katere je obiskovalec že takoj soočen s podobami strahu. Na sami razstavi je prek številnih risb in zapisov, ki jih je posodil madridski Muzej Reina Sofia, predstavljen nastanek slike. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa želijo z razstavo opozoriti tudi na to, da je Picasso Guernico ustvaril v Parizu na Rue des Grands-Augustins.

Guernico je naslikal med 1. majem in 4. junijem 1937, kar je po besedah kustosinje Emilie Bouvard rekordno kratek čas. Pri ustvarjanju ga je ves čas fotografirala njegova ljubica in muza Dora Maar, ki je zabeležila vsako etapo nastajanja slike. Fotografije so na razstavi predstavljene v obliki multivizije, preko katere se obiskovalec lahko potopi v umetnikov ustvarjalni proces.

Kot je še povedala kustosinja, so metamorfoze, ki jih je slika doživela v dobrih štirih tednih nastajanja, osupljive. Ležeči vojak v spodnjem levem delu slike je denimo sprva roko stegoval kvišku, v končni verziji pa odsekana roka leži na tleh. S tem je umetnik vojaka spremenil v žrtev.

Picasso je Guernico naslikal po naročilu španske republikanske vlade za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Monumentalna protivojna slika ima mere 3,5 krat 7,8 metra. Z njo je španska vlada želela tudi opozoriti mednarodno javnost na špansko državljansko vojno, ki je divjala med republikansko vlado in bojnimi silami poznejšega diktatorja Francisca Franca.

Umetnik je navdih za sliko našel v bombardiranju baskovskega mesta Guernica. Tega so nacisti bombardirali 26. aprila 1937 v znak podpore generalu Francu, ubitih je bilo 1800 civilistov.

Po svetovni razstavi je Picassova mojstrovina prepotovala dobršen del sveta. Več kot 100-krat so jo zvili in nato ponovno razvili, dokler ni začela pokati barva. Tedaj je bilo odločeno, da slika ne more več potovati naokoli. Ker Picasso ni želel, da je slika razstavljena v Španiji, dokler je na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 razstavili v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.

Leta 1981, šest let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so sliko prepeljali v Španijo. Sprva so jo hranili v madridskem muzeju Prado, od leta 1992 je razstavljena v Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso (1881-1973) je bil skupaj z Georgesom Braqueom začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. V svojem izredno plodnem ustvarjalnem življenju je prešel več faz, od realizma prek kubizma do neoklasicizma z elementi nadrealizma, nato pa do intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.

Razstava v pariškem Picassovem muzeju bo na ogled do 29. julija.

Več iz rubrike