V Luki Koper za zdaj ne čutijo vpliva koronavirusa

Koper - Širitev novega koronavirusa bi lahko vplivala na zmanjšanje pretovora Luke Koper zlasti v določenih segmentih, vendar za zdaj tega vpliva v koprskem pristanišču niso začutili. Je pa res, da ladje, ki bi priplula mpo izbruhu korona virusa v Koper do zdaj še ni bilo. V Luki Koper so sprejeli potrebne protokole, s katerimi so pripravljeni na morebitno soočenje z virusom.

Pojav novega koronavirusa bi lahko potencialno vplival na zmanjšanje blagovnega toka v določenih segmentih, kot so celuloza in papir, uvoz kontejnerjev iz Daljnega Vzhoda ter izvoz avtomobilov v to regijo, je na današnji novinarski konferenci ocenil član uprave Luke Koper Metod Podkrižnik.

Vsi člani uprave s predsednikom Dimitrijem Zadelom na čelu pa so se strinjali, da je v tem trenutku prezgodaj za oceno dejanskega vpliva koronavirusa na poslovanje koprskega pristanišča. Podkrižnik je navedel, da so se trendi pred pojavom koronavirusa pravzaprav začeli izboljševati, po besedah članice uprave Irme Gubanec pa je bilo poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta "znotraj predvidenega".

Delavski direktor Vojko Rotar je glede morebitnega zdravstvenega tveganja poudaril, da so zelo dobro pripravljeni na pojav virusa. Tako so v petek skupaj s pristojnimi službami dogovorili intenziviranje pregleda ladijskih posadk, kar jim omogoča pregled nad vsemi premiki ladij od vkrcanja do sidranja v Kopru, vsako posamezno ladjo pa pregledajo z vseh zdravstvenih vidikov in jo privežejo šele ob zeleni luči zdravnika.

Sezona potniških ladij se bo medtem začela aprila, do prvih prihodov pa bodo pripravljeni tudi ustrezni preventivni ukrepi, je še zatrdil Rotar.

Glede lanskih rezultatov poslovanja, ko je Luka zabeležila za tretjino nižji dobiček kot leto prej, je Podkrižnik pojasnil, da se je v drugi polovici leta začelo ohlajanje gospodarstva predvsem v avtomobilski in železarski industriji ter pri porabi surovin za slednjo.
Skupni pretovor v Luki je lani glede na predhodno leto upadel za pet odstotkov, pri čemer se je število pretovorjenih kontejnerjev zmanjšalo za tri, avtomobilov pa za šest odstotkov.

Kljub temu Koper ostaja največji posamični terminal za avtomobile v Sredozemlju, je poudaril Podkrižnik in dodal, da so tudi ostala severnojadranska pristanišča v letu 2019 zabeležila upad skupnega pretovora.

Glede na povedano so bili pri načrtu za leto 2020 "realno optimistični", je ocenil Zadel. Luka pri tem načrtuje za štiri odstotke višje čiste prihodke glede na lansko leto.

V letošnjem letu načrtujejo tudi za 87,5 milijona evrov naložb. Med drugim bodo po Zadelovih besedah veliko energije vložili v investicijo v Bertoški vhod, predvidoma v aprilu bodo zaključili investicjo v nov ro-ro privez, do konca leta bo končana nova garažna hiša, prav tako letos pa naj bi steklo podaljšanje prvega pomola.

Lani so v Luki zaključili tudi prehod na tristebrni model zaposlovanja in dokončno opustili model IPS. Pri tem so število zaposlenih povečali za več kot 40 odstotkov, letos pa načrtujejo še dobrih 90 dodatnih zaposlitev, tako da bi prišli do skupno 1643 zaposlenih.

Prvi mož Luke Koper je ob tem opozoril na pomen potenciala rasti oz. pripravljenosti koprskega pristanišča na povečanje pretovora v prihodnosti z vidika kupcev. V tej luči je znova izpostavil pomen izgradnje drugega tira v napovedanih rokih.