V labirintu (ne)prodaje NLB
Takšno je bilo vsaj neuradno sporočilo bruseljskih virov, ki so seznanjeni s potekom pogajanj. Tudi v prejšnjih dneh so opozarjali, da iz Slovenije še ni prišlo veliko novega ali prepričljivega, a da pogovori še potekajo. Posebno kočljivo je, da se konec novembra izteče rok, do katerega bi slovenska stran morala predlagati zaupnika za prodajo šestih balkanskih podružnic NLB. To je ukrep, ki predviden, če Slovenija v roku ne bo izpolnila zaveze o odprodaji banke.
Slovenija je sicer pred zadnjim sestankom 10. novembra ponudila inovativen model, po katerem bi NLB - namesto privatizacije odprodaje balkanskih podružnic - financirala poseben sklad za majhna in srednja podjetja. Premier Miro Cerar je konec tedna govoril o nadgradnji tega predloga, Delo pa je v torek poročalo, da Slovenija predlaga neodvisno korporativno upravljanje NLB, tudi prek z neodvisnega skrbnika, ki bi ga lahko imenovala tudi evropska komisija.
Po vseh treh prejšnjih sestankih finančne ministrice in Vestagerjeve je Bruselj odločno vztrajal pri uresničitve prodajne zaveze, ki je bila pred štirimi leti pogoj odobritev državne pomoči. Po logiki Bruslja je prodajna zaveza najpomembnejša za dolgoročno vzdržnost banke. Po letos spomladi spremenjenem načrtu bi država letos in prihodnje leto morala prodati 75 odstotkov minus eno delnico NLB. Nato je vlada odločila, da prodaje banke sploh ne bo.
V Bruslju opozarjajo, da ni primerov, v katerih je bila sprejeta popolna odpoved izpolnitve zaveze o odprodaji.
Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
