V evropisarnah vsako leto ponikne 39 milijonov evrov

Vsak evropski poslanec ali poslanka na mesec prejme 4342 evrov dodatka, ki je večinoma namenjen financiranju njegove ali njene pisarne v matični državi. Toda novinarji po več mesecih preiskovanja niso našli pisarn dobre tretjine poslancev. Tega, kje so, ne ve niti evropski parlament.
Fotografija: Evropski parlament
Odpri galerijo
Evropski parlament

Veliko evropskih poslancev del dodatkov, ki jih prejmejo izključno za financiranje svoje javne službe, »pretoči« na račune svojih političnih strank ali k samim sebi. Preiskava, ki jo je 48 novinarjev opravilo v vseh 28 državah članicah, je namreč razkrila, da vsaj 42 evroposlancev plačuje najemnino za pisarne svojim političnim strankam oziroma celo na svoje osebne račune.

V kar 249 primerih so evroposlanci zatrdili, da nimajo pisarne ali pa je novinarjem ni uspelo izslediti. Številni evroposlanci podatkov o pisarnah, kjer naj bi imeli stike tudi z volivci, niso objavili na spletu ali kje drugje ali pa niso odgovorili na vprašanja o tem, kjer so.

Evropski parlament (EP) ne revidira ali kako drugače nadzira porabe dodatka za splošno porabo (angleško general expenditure allowance). Čeprav ta naleto znaša 39 milijonov evrov, EP meni, da bi bila uvedba nadzora predraga. A zdaj ugotovitve novinarjev kažejo, da parlament ne samo ne nadzira porabe dodatka, ampak tudi obstoja pisarn ne oziroma izpolnjevanja pogojev, pod katerimi jih smejo evroposlanci uporabljati.

Več na Delo.si

Polovica naših evroposlancev problematičnih

Pregled lastniškega ozadja evroposlanskih pisarn Slovencev pri polovici ni pokazal posebnosti, pri polovici pač. V nasprotju s preštevilnimi kolegimi v drugih državah imajo sicer vsi slovenski evroposlanci svoja spletna mesta, kjer korektno navajajo naslove svojih pisarn. Za njimi ni bilo treba kopati.

Pisarne vseh osmih slovenskih evroposlancev se nahajajo v Ljubljani. Pisarne Iva Vajgla, Patricije Šulin, Romane Tomc in Milana Zvera so za Bežigradom, pisarna Tanje Fajon na ljubljanskem Mirju, pisarne Lojzeta Peterleta, Franca Bogoviča in Igorja Šoltesa pa v mestnem središču.

Pregledali smo lastništvo vseh evropisarn in pri Bogoviču, Vajglu, Fajonovi in Šoltesu nismo odkrili povezav s političnimi strankami ali s poslanci osebno. Drugače je bilo v primerih Šulinove, Tomčeve, Zvera in Peterleta. Prvi trije imajo pisarne v stavbi na Trstenjakovi ulici 8, ki je v lasti njihove politične stranke SDS, Peterle pa ima na naslovu svoje evropisarne registrirane tri pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je.

Več na Delo.si

Več iz rubrike