V EU zametki pravil za civilne drone

Prometni ministri EU so v Bruslju dosegli načelni dogovor o prvih evropskih pravilih za vse civilne drone, ki določajo osnovna načela za zagotovitev varnosti in zasebnosti ter pravno gotovost v tej hitro rastoči industriji, ki vključuje številna mala in srednja ter zagonska podjetja.
Fotografija: press release
Odpri galerijo
press release

Pravila naj bi se nanašala na vse drone, od le nekaj gramov težkih "igrač" do velikih brezpilotnikov, ki so lahko tako težki in hitri kot letala. Evropska unija je pristojna za regulacijo brezpilotnikov, ki so težji od 150 kilogramov, medtem ko za lažje drone veljajo pravila na državni ravni. Upravljalci dronov bodo morali  med drugim morali spoštovati pravila, povezana s hrupom in izpusti CO2, ki veljajo za vsa letala.

Uredbe v Sloveniji

Slovenija je to področje uredila julija s sprejetjem uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Za odgovor na vprašanje, kakšne spremembe nacionalne zakonodaje bodo potrebne, pa bo treba počakati na dokončen dogovor na ravni EU.

Po veljavni slovenski zakonodaji vsa dovoljenja izdaja Agencija za civilno letalstvo. Postopki za pridobivanje dovoljenj se razlikujejo glede na kategorije izvajanja letalske dejavnosti, ki so določene glede na težo brezpilotnega zrakoplova in glede na področje letenja.

Za naš državo je bilo v razpravi o tem še zlasti pomembno vprašanje povečanja največje dovoljene mase ultralahkih letal, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek.

Pipistrel

Dogovor po besedah Klemna Potiska le delno upošteva slovenski predlog, saj so bile mase povečane le za 50 kg, torej na največ 500 kg, čeprav je bil cilj povečati na 600 kg.

S tem želi omogočiti več prožnosti za industrijo, ki razvija napredne pogonske sklope za električni pogon ultralahkih letal, je poudaril državni sekretar.

Evropski dogovor o največji dovoljeni masi ultralahkih letal je pomemben, saj na primer slovensko podjetje Pipistrel letal, večjih od določene mase, ne bi moglo certificirati preko nacionalnega organa, temveč le preko Ease, kar pa je občutno dražje in traja dlje, so pojasnili strokovnjaki.

Slovenija pričakuje, da bo Evropski parlament v pogajanjih na njeni strani, saj je sprejel amandma v smeri večje mase. Končne dogovore se pričakuje julija prihodnje leto.

Več iz rubrike