V copatih po jutranji rogljiček in v visokih petah v opero

In zato ne čudi, da je tisto, kar je skoraj petnajst let burilo duhove, dandanes največja draž, ki premamlja, privlači in ponuja sanje. Prestižni Šumi se prebuja.
 
V središču Ljubljane počasi dobiva podobo in bo kmalu gostil svoje prve stanovalce, goste hotela in kupce, željne ne le nakupov, ampak pravih potrošniških doživetij. Več kot dve tretjini stanovanj je prodanih. Najdražja, za katera je bilo treba odšteti tudi osem tisočakov na kvadratni meter, pa niso več naprodaj. Kupili so jih tisti, ki želijo, kot je dejal direktor družbe Šumijev kvart Miha Gostiša, zjutraj v copatih v trgovino po vroč rogljiček, dopoldne v hotelsko kavarno na kavo, zvečer pa dobri hrani hotelskega chefa k počitku v prelepem ambientu Šumija. Prvi stanovalci bodo prvič v objemu ustanov, kjer so nastopali umetniki svetovnega kova, in trgov, po katerih so stopale najvidnejše zgodovinske osebnosti, prespali spomladi 2022.
 
SVET KAPITALA: Kaj menite, bo pandemija covida-19 novi gradnik ali rušitelj mestnega življenja? Verjemete, da bodo mesta doživela po pandemije renesanso? Eksplozija kreativne energije?

MIHA GOSTIŠA: Vsaka kriza enkrat mine. Zgodovina nas uči, da po koncu krize človeštvo doživi razcvet. Ta je drugačna od finančne iz leta 2008, ki je na področju nepremičnin investitorjem pustila velikanske posledice. Ta kriza trenutno generira povpraševanje po nepremičninah na periferiji, saj mnogi menijo, da bo tam življenje lažje in odmaknjeno od krize zaradi pandemije. Ampak menim, da se motijo in da bodo hitro spoznali, da so žal pandemija in vsi ukrepi, povezani z njo, stegnili svoje lovke po vseh kotičkih sveta in da v bistvu mesto s svojo infrastrukturo prinaša meščanu lahkotnost bivanja.

To, da ima človek na dosegu roke prav vse, kar potrebuje, je danes dragocenost, saj tako pridobivamo čas. Eno največjih vrednot življenja. Tisti, ki si želijo živeti v Šumiju, ki že dobiva svojo pravo podobo, se tega dobro zavedajo. Veste, Šumi je dober projekt, ki ni nastal čez noč; nastaja že več kot desetletje, je odlično umeščen v prostor in sploh ne čudi, da je zelo privlačen za kupce. Kupci stanovanj v Šumiju so nam zvesti več kot deset let; hočem reči, da je večina tistih, ki se bodo dejansko kmalu vselili, svoj interes za življenje v Šumiju izrazila že leta 2008/09; tj. leta, ko nas je udarila finančna kriza in se je uresničitev projekta zamaknila za dobrih deset let.


SVET KAPITALA: Spremembe so stalnica tudi pri dinamiki selitev ljudi. Samo pomislite, včasih smo bežali iz mest. Mesta so bila onesnažena, dušeča. Odhajali smo v naravo, da smo zadihali. Ta percepcija je bila v Ljubljani še pred desetimi leti. Ampak zdaj se zdi, da se razlika med mestom in naravo zmanjšuje. Narava prodira v mesta. Zanimivo je, da se mesta gostijo, ampak se zgoščujejo tudi z naravo. Urbano kmetovanje, gojenje čebel na strehi Cankarjevega doma, samooskrba, ozelenitve ... To pomeni, da so stvari, ki so bile nekoč izrazito ruralne, zdaj tudi urbane. Se ljudje spet vračajo v urbani svet?

MIHA GOSTIŠA, ŠUMI: Smo socialna bitja in ne le to; danes je življenje povsem drugačno od življenja povojne generacije, ki je imela prostega časa bistveno več in zato se je lahko ukvarjala z gradnjo hiš, vrtički itd. Sodobne generacije aktivne populacije tega časa nimajo. Sodoben zaposlen človek je osredotočen na službo in šolo in to, da svoj prosti čas zapolni z druženjem, rekreacijo ali obiskom kulturne prireditve.

In če živiš na periferiji, izgubiš z vožnjo do središč družabnega dogajanja preveč časa. Ljubljančani imajo tako rekoč pri roki vse našteto. Tudi parke, gozdove ali športne poligone za raznovrstno rekreacijo, kakršne na periferiji ni. Samo pomislite, koliko bazenov se v Ljubljani odpre sredi poletja. In še nekaj bi pri tem omenil, in sicer: mesta niso več zatohla središča, kjer se vije dim iz težkoindustrijskih obratov in premnogih avtobusov ter avtomobilov. Moderen urbani svet, kamor sodi tudi Ljubljana, postajajo zelena, odprta, prezračena središča.
 
SVET KAPITALA: Šumi je po petdesetih letih prva tako velikanska nepremičnina v središču Ljubljane. Verjetno še dolgo mesto ne bo doživelo tako impozantne gradnje. In vsak, ki bo živel v Šumiju, bo lahko doživel zgodovino civilizacije, ki je gradila Ljubljano, in razgibanost prostora, ki ga ponuja mesto. Ne le to: vsak meščan bo lahko soustvarjal mesto in bo del prihodnosti mest, ki so glede na mega trende urbanizacije bolj pomembna kot kdaj prej. Kaj menite, da bo stanovalec v Šumiju dal oziroma vračal mestu?

MIHA GOSTIŠA: Po Cankarjevem domu je to ena večjih investicij v mestu. Ljubljana doživlja pravi razcvet v zadnjih petnajstih letih. Edina težava, ki jo vidim, je ta, da se prestolnica preveč razvija v turistično mesto in da je premalo naklonjena meščanom. Menim, da bo investicija, kot je Šumi, vrnila ljudi v mesto, in to ljudi z veliko kupno močjo, kar pomeni, da se bo mesto na to takoj odzvalo in ponudilo prave rešitve. A veste, prav nič nam ne pomaga, če živimo v središču mesta, če moramo z avtom do BTC-ja v trgovino.

Vi pravite, da bo po krizi nastopila »kreativna energija« in se z vami strinjam. Menim, da bodo spremembe na najemniškem trgu za gostinske in trgovinske lokale in znotraj turistične panoge. Če bomo znali izkoristiti pristno meščansko življenje in turizem v mestu, bomo zmagovalci. Navsezadnje, turistov ne zanima pusta in nema turistična kulisa praznih turističnih trgovin, ampak jih privlači pristna dinamika nekega mesta.

SVET KAPITALA: Arhitekturno gledano je Šumi velik objekt, s katerim ste zasedli celotno parcelo. Ni neizkoriščenega kvadratnega metra. Kako ste se lotili projekta? Slišim, da ste imeli posebne načine gradnje?

MIHA GOSTIŠA: Projekt Šumi je imel različne razvojne faze. Najprej smo v ta objekt umestili kino, parkirno hišo, stanovanja, poslovne prostore. Gradnja je bila izjemno zahtevna, pri čemer smo izbrali posebno tehnologijo. Začeli smo z zaščito gradbene jame, ki smo jo do globine 25 m obdali s posebnim vkopanim zidom – diafragmo. To smo ob izkopih večkrat razprli in tako preprečili posedke in večje poškodbe zgrad v okolici. Tovrstna gradnja je precej dražja od klasične izvedbe, a se nam je splačalo, saj smo s tem dosegli, da pri sosednjih objektih skoraj ni poškodb, in ustrezno stabilizacijo tal. To je velik uspeh in obenem, lahko rečem, ena največjih nočnih mor, ki pa je bila uspešno premagana.

SVET KAPITALA: Pri gradnji Šumija ste morali upoštevati urbanistične načrte. Šumi ste umestili med zelo markantne mestne objekte. Na kakšne ovire ste naleteli, čemu ste morali slediti, da ste zadostili merilom mesta za gradnjo tako velikega objekta?

MIHA GOSTIŠA: Upoštevali smo mestno arhitekturo in v ta prostor umestili trajnostni objekt, ki estetsko in arhitekturno lepo sodi
v celoto. Ampak saj veste, končno oceno bodo podali meščani in turisti. Vsake oči imajo svojega malarja.
 
SVET KAPITALA: In kako je ves ta čas potekala komunikacija z Mestno občino Ljubljana? Predstavljam si, da ste na tej dolgi poti preigrali veliko scenarijev, odkrili in rešili nešteto težav?

MIHA GOSTIŠA: Res je. Zazidalni načrt smo skozi čas nenehno dograjevali, usklajevali smo urbanistične pogoje, urbanistično pogodbo, komunalni prispevek in posebej infrastrukturo, saj so šli čez nekdanji Šumi telekomunikacijsko vozlišče, hladilna cevovoda, ki napajata TR3, NLB in Maximarket, vročevodi, plinovod itd., predvsem pa nismo smeli pozabiti na ustrezno prometno ureditev in jo uskladiti. Pri tem smo se vsi zelo trudili in zato pravim, da je to skupen mestni projekt.

SVET KAPITALA: Kako se vi osebno počutite, ko je tak projekt v sklepni fazi?

MIHA GOSTIŠA: Trenutno sem zelo napet, saj se po uspeli izvedbi velikega dela projekta zdaj vrsti vsako minuto 1001 mali izziv, ki ga je treba rešiti, in čaka še veliko dela do pravega oddiha in zadovoljstva. Zdaj pravzaprav rešujemo pomembne tehnične detajle, izbiramo dobavitelje, v teku so usklajevanja s kupci.

SVET KAPITALA: Kdaj bo prvi stanovalec prespal v Šumiju?

MIHA GOSTIŠA: Uporabno dovoljenje bomo pridobili na začetku leta 2022, zatem sledijo primopredaje in verjamem, da bo Šumi zaživel polno življenje spomladi 2022.

SVET KAPITALA: To pomeni, da je čakalni seznam »zgodnjih ptic«, ki običajno kupijo stanovanje še pred gradnjo, recimo na zaupanje, in imajo zaradi tega manjše popuste pri končni ceni, že zapolnjen?

MIHA GOSTIŠA: Prodaja stanovanj se je začela oktobra 2020 in do tega trenutka je prodanih že več kot 70 odstotkov stanovanj. Interesa je res zelo veliko. Posebne prednosti nima nihče od kupcev, razen to lahko rečem, da ima vsak možnost, da si uredi svoje stanovanje po svojih potrebah in okusu, bodisi sam bodisi s pomočjo arhitekta. Sicer pa so vsa stanovanja zgrajena po najnovejših standardih in merilih. Če opišem: vsak stanovalec bo s svojim vozilom lahko prišel v parkirno hišo, kjer bo imel tudi shrambo oziroma klet; v neposredni bližini je dvigalo, s katerim se bo odpeljal do svojega stanovanja. Ne bo sicer tako kot v ameriških filmih, tj. da bi iz dvigala vstopil naravnost v svojo predsobo, saj je to zaradi požarne varnosti precej nevaren koncept gradnje, ampak lahko rečem, da nihče ne bo imel od dvigala do vhodnih vrat več kot le nekaj korakov.



SVET KAPITALA: Kdo je pravzaprav vaš kupec? Kakšne lastnosti ga odlikujejo? Predstavljam si, da gre za človeka s precej višjim osebnim dohodkom od povprečja, ki bi si lahko namesto stanovanja v Šumiju kupil že celo vilo na periferiji?

MIHA GOSTIŠA: Ja, res je, marsikdo bi si lahko kupil vilo na obrobju za kupnino našega stanovanja. Ampak ljudje, kot sem že prej omenil, se ne želijo ukvarjati z nepremičnino. Za marsikoga je breme, saj nepremičnina zahteva obnavljanje fasade, zalivanje vrta, košnjo trate ipd. Naš kupec ne želi izgubljati časa za vožnjo do Drame, a obenem si želi imeti avto na dosegu roke zaradi smučanja, izletov … V središču mesta pa ima takšen človek bližino šol, vrtca, službe.

SVET KAPITALA: Kako se spoprijemate z argumenti, da so v centru cene izjemno visoke, nedosegljive? Kolikšna bo cena kvadratnega metra za stanovanja?
 
MIHA GOSTIŠA: Stanovanj manjka in zato so cene višje. Sploh to velja za prestižne lokacije. Preden odgovorim na vprašanje o ceni kvadratnega metra v Šumiju, pa bi rad poudaril nekaj stvari. Kupili smo zemljo, financirali prestavitev infrastrukture, komunalni prispevek ipd., in to že pred več kot desetletjem. Vse smo sami financirali in uredili, ob tem je projekt leta miroval.

Gradnja je bila ambiciozna in navsezadnje smo se ujeli v zanko zakona, zaradi katerega smo morali dobiti okoljevarstvena soglasja itd. In če zdaj izdam ceno naših stanovanj, lahko rečem, da se stanovanja prodajajo po 4000 do 8000 evrov za kvadratni meter. Cena variia glede na lego, nadstropja stanovanja, pri čemer so najboljša in s tem tud najdražja stanovanja že prodana.

Stanovanja imajo do tri metre visoke strope, talno gretje, velika okna, najboljši prezračevalni sistem na trgu in so klimatizirana. Vsa imajo možnost sistema avtomatizacije. Notranji atrij kompleksa je le za stanovalce objekta, je zelen in prava oaza sredi mesta. Dodana vrednost v tem nepredvidljivem času je tudi 24-urno varovanje, in to ne le z videonadzorom, ampak imamo tudi conciergea (receptorja oziroma oskrbnika).

SVET KAPITALA: Življenjski standardi so se v desetih letih prav gotovo spremenili; dom doživljamo drugače, kar se kaže na interierju. Kakšne so sodobne specifike kupcev?

MIHA GOSTIŠA: Naši kupci so zahtevni. Sodijo med bolj premožne ljudi; vsi že imajo v lasti nepremičnine; nekaj kupcev je tudi med tistimi, ki jim je uspelo v zadnjem času s kriptovalutami, nekaj je tudi mladih intelektualcev, in sicer uspešnih ljudi. Je pa zelo malo tujcev. Opažamo, da se v Šumiju ne kupujejo stanovanja za naložbe. No, morda bodo naložbene zgodbe prišle v ospredje pri novi fazi prodaje, tj. prodaji manjših stanovanj. A pri tem poudarjam, da smo s splošnimi pogoji prodaje uredili, da v Šumiju ne bo Airbnb. Namreč ne želimo, da bi bila prevelika fluktuacija v objektu, saj to ustvarja manjšo domačnost.

SVET KAPITALA: Gospod Gostiša, zadnje vprašanje. Ker gre pri Šumiju za kombinacijo stanovanj, hotela in trgovine, je možno, da bodo lahko stanovalce postregli tudi s hotelsko hrano?
 
MIHA GOSTIŠA: Ne le to, catering ali dostava hrane v stanovanje iz hotela bo seveda možna. Malce za šalo, malce zares pa rad rečem, da bodo stanovalci Šumija zjutraj lahko odšli v copatih po rogljičke v trgovino, pozneje v kavarno hotela na jutranjo kavo, v visokih petah do vseh največjih kulturnih ustanov, zvečer pa po dobri hrani hotelskega chefa k počitku v prelepem ambientu Šumija in mestne večerne umirjenosti.