V Bohinju lani več kot pol milijona nočitev

V Bohinju so lani zabeležili več kot 550.000 nočitev, kar je za 15 odstotkov več kot leta 2016. Večje število gostov prinaša tudi kar nekaj izzivov. Zato se v Bohinju trudijo z nadgradnjo prometnega režima in razvojem kakovostnih turističnih produktov.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Kot pojasnjuje direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, je Bohinj lani presegel mejo pol milijona nočitev. Če bi hoteli ob Bohinjskem jezeru, ki so bili nekoč bili nosilci turizma v Bohinju, normalno delovali, pa bi bilo teh nočitev lahko od 750.000 do 800.000. Potem bi v nekaj letih lahko presegli tudi milijon nočitev letno, meni Langus.

Največ gostov pride v Bohinj v juliju, ko so lani našteli 130.000 nočitev, in v avgustu, ko so zabeležili 160.000 nočitev. So pa lani, kot so sporočil iz Turizma Bohinj, zabeležili neverjetne številke tudi maja in junija ter v jesenskih mesecih. Še posebej jih veseli, da se povečuje število nočitev v mesecih izven glavne turistične sezone.

Nad slovenskim povprečjem ostaja dolžina bivanja, ki ob neupoštevanju planinskih koč, kjer gostje praviloma prenočijo samo eno noč, znaša skoraj tri dni. Med gosti največji delež, to je 30 odstotkov, predstavljajo domači gostje, sledijo Nemci s 14 odstotki. Veliko je tudi gostov iz Češke, Nizozemske in Velike Britanije.

Vendar kot ob povečanju števila turistov izpostavlja Langus, niso višje številko tisto, k čemur stremijo. "Želimo si kakovostni turizem in zato bomo v naslednjih letih vse sile usmerili v upravljanje destinacije. Tukaj nas čakajo največji izzivi: infrastruktura, prometni režim in seveda kvalitetna doživetja za bolj zahtevne goste," je izpostavil.

Ob tem je dodal, da si v Bohinju želijo predvsem podaljšati sezono, na kar vplivajo tudi jesenske in pomladne aktivnosti, kot so na primer Dnevi pohodništva in Mednarodni festival alpskega cvetja. Ob tem sledijo redno noveliranemu programu razvoja turizma v Bohinju, ki hodi predvsem po poti trajnostnega razvoja.

Langus je prepričan, da splošna rast v turizmu in socialno-politične razmere niso edini razlog za dobre rezultate bohinjskega turizma, temveč je razlog tudi v dobrem delu vseh deležnikov v Bohinju, s katerimi skupaj snujejo razvoj turizma. Kot pravi Langus, je partnerstvo, ki ga imajo sklenjenega v Bohinju, neka posebna oblika sodelovanja, kakršne drugod po Sloveniji še ni.

Kot so sklenili v Turizmu Bohinj, je za njimi plodno leto, pred njimi pa kup izzivov, do katerih morajo pristopiti na način, da bodo lahko prenesli še večji pritisk gostov, kot so mu bili priča lani v višku poletne sezone. "Veliko energije zato vlagamo v nadgradnjo prometnega režima v Bohinju ter v tiste kvalitetne turistične produkte, s katerimi gost doživi takšen Bohinj, kot smo si ga zamislili in ga doživljamo ne nazadnje tudi mi, ki tu živimo," so poudarili.

Več iz rubrike