Ustavno sodišče zavrnilo Kovačičevo pritožbo

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru.

Vili Kovačič, vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je namreč na ustavno sodišče vložil pritožbo zaradi datuma referenduma.

Poslanci so za datum izvedbe referenduma določili 24. september, vendar Kovačič meni, da bi zaradi večje udeležbe, in s tem povezane demokratičnosti rezultata ter ekonomičnosti, moral potekati skupaj z novembrskimi predsedniškimi volitvami.

Odlok o razpisu referenduma je DZ sprejel 4. julija, predlog pristojnega parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da se referendum izvede zadnjo septembrsko nedeljo, pa so podprli koalicijski poslanci.

Opozicija se je zavzemala, da bi bil datum referenduma razpisan na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov. Slednje je v pobudi izpostavil tudi Kovačič in pojasnil, da je odlok DZ v neskladju z načelom socialne države, ker ne zagotavlja gospodarne porabe proračunskih sredstev. Na ustavnem sodišču so zapisali, da gre za zelo splošen očitek, zato da sodišče ni moglo preizkusiti.

Kovačič: gre za politično inštrumentalizirano odločitev

Kovačič je nad odločitvijo ustavnega sodišča razočaran, saj kot pravi, je upal, da bo prevladala pamet, a se je to zgodilo le pri dveh sodnikih. Prepričan je, da gre za politično inštrumentalizirano odločitev: »Gre za odločitev, da se ustreže oligarhiji, ki hoče državljanom vsiliti zakon o drugem tiru.«

Glede navedbe sodišča, da je njegov očitek presplošen, se sprašuje, kaj je lahko bolj konkretenega kot tri milijone evrov vstran vrženega denarja. 

Predsednik DZ Milan Brglez pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. S tem je potrdilo svojo odločbo iz leta 2014 in potrdilo ter utrdilo delitev oblasti v Sloveniji, meni Brglez. Ločeni mnenji sodnikov pa je označil za izredno zanimivi in ju bo natančneje preučil.

Spomnil je, da je vprašanje kvoruma za veljavnost referenduma določeno v ustavi. Brglez verjame, da so državljanke in državljani dovolj modri, da bodo sami presodili, kako glasovati na referendumih - za, proti ali pa se vzdržati oz. se ne udeležiti referenduma. "Tudi slednje bi bilo lahko zelo pomembno sporočilo za vse nas, ki delujemo v politiki," je dodal.

Kovačič, sicer pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je v pobudi, ki jo je na ustavno sodišče nesel že dan po sprejemu odloka, zapisal, da odlok datum določa tako, da se tridesetdnevna kampanja začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic, z vidika enakih možnosti državljanov diskriminatoren tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji.

Ustavno sodišče je v sklepu, s katerim je zavrnilo pobudo, med drugim zapisalo, da gre pri referendumski kampanji predvsem za oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu. »Njen namen je zagotoviti dobro informiranost volivcev in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona,« so zapisali.

Kampanja ni v celoti onemogočena

Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost.

V čas počitnic in dopustov bo padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje. Slednje je pomembno tudi v luči nekaterih drugih rokov, ki jih določa zakonodaja in ki tudi sicer lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje. V konkretnem primeru ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta, so zapisali na sodišču in dodali, da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje.

Več na delo.si.