Usoda prodaje in zaščite NLB negotova

Novoizvoljene parlamentarne stranke so o tej tematiki govorile že na srečanju 26. junija. Vodje teh strank so, kot je takrat povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar strinjali, da je treba NLB ohraniti kot pomembno regionalno institucijo, da je treba ohraniti vrednost državnega premoženja v NLB in storiti vse, kar je treba, da gre razvoj dogodkov v korist davkoplačevalcev in NLB.

V luči teh ciljev so na ministrstvu pripravili predlog sprememb zavez za prodajo NLB ter predlog zakona o zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. A vlada ju v četrtek ni potrdila, Cerar, sicer predsednik stranke SMC, pa je nato za TV Slovenija povedal, da "nekatere stranke, tudi vladne, ne soglašajo kar tako s prodajo".

V SD so danes za STA povedali, da se bo poslanska skupina "o podpori zakona izrekla v prihodnjih dneh, po razpravi na seji poslanske skupine in po razpravi na skupnem odboru". Naklonjeni so nameri, da se premoženje NLB iz naslova hrvaških varčevalcev zaščiti, je pa to namero treba pravno utemeljiti na način, da bo ta vzdržna in bo pozitivno podpirala vse prihodnje odločitve glede NLB.

"Prepričani smo, da je ta cilj, upoštevajoč strategijo o upravljanju kapitalskih naložb, možno zasledovati le tako, da se iz namere prodaje izloči grožnjo hrvaških varčevalcev ter posledično morebitne pritiske finančne industrije in Evropske komisije glede danih zavez. To pa bo tudi omogočilo, da v času prodaje deleža NLB, ki ga predvideva strategija, iztržimo najboljšo možno kupnino," so zapisali.

V DeSUS so napovedali, da bodo to vprašanje v prihodnjih dneh obravnavali tako na organih stranke kot na poslanski skupini, zato bi bil danes kakršenkoli odgovor še preuranjen. "Uradnega stališča glede predstavljenega zakona še nismo oblikovali, saj ga moramo še preučiti," so danes povedali za STA.

Medtem so bili v SDS kritični, da je s strani vlade, ki opravlja tekoče posle, neodgovorno, da želi glede prodaje NLB pridobiti še mnenje DZ. "Sklepi glede prodaje NLB so bili sprejeti v letu 2013, pri tem pa vlada sama zavlačuje s prodajo in ne spoštuje zavez, danih Evropski komisiji," je zapisal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec in dodal, da je treba zaveze, dane komisiji, spoštovati.

Spomnil je, da je SDS pred nekaj meseci skušala zaščititi premoženje NLB in preprečiti kršitve mednarodnih sporazumov in slovenskega pravnega reda z ustavnim zakonom, a da je "sestava istih strank, ki sedaj predlagajo, da pridobijo mnenje DZ, ustavni postopek zaključila".

Tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec je ocenil, da preverba vlade v DZ ni potrebna. "Kar se nas tiče, to lahko izvede vlada v odhodu. Mislim, da ni potrebno, da se zdaj spet sprašuje DZ," je po današnjih usklajevanjih šesterice strank o morebitni koalicijski pogodbi dejal Šarec.

V LMŠ se tako kot Stranka Alenke Bratušek zavzemajo za prodajo približno treh četrtin banke strateškemu partnerju. "Zavzemamo se za prodajo NLB strateškemu partnerju, ne podpiramo razpršenega lastništva, saj obstaja bojazen, da bi NLB kupovali investicijski skladi v špekulativne namene," je danes za STA sporočil vodja poslanske skupine Brane Golubović.

Zato se zavzemajo za takojšnjo prilagoditev strategije upravljanja kapitalskih naložb države, kar mora vlada narediti po nujnem postopku, saj želi Evropska komisija zavezo o prodaji pridobiti še pred nastopom parlamentarnih počitnic. "Če vlada tega ne bo storila, vidimo rešitev v tem, da DZ oz. odbor sprejme sklep, ki bi vlado pozval k spreminjanju strategije," so dodali.

Proti prodaji pa so v Levici. "Menimo, da se da še veliko narediti in navodila komisije ne udejanjati kot izvršeno dejstvo," je za STA ponovil vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Predlagani zakon pa se jim zdi vprašljiv. Vsebuje zanko, ki je lahko dolgoročno škodljiva, to je, da se lahko povrnitev škode NLB iz sklada za nasledstvo šteje kot priznanje države, da je NLB pravna naslednica LB.

V Stranki Alenke Bratušek napovedujejo, da bodo podprli zakon, "s katerim bi NLB zaščitili pred hrvaškim plenjenjem", saj so prepričani, da ne Slovenija ne NLB nista hrvaškim varčevalcem nekdanje LB dolžni plačati ničesar.

Zavzemajo pa se tudi za to, da se celoten delež, ki je naprodaj, proda v enem kosu, in to strateškemu lastniku, ne pa po delih, so STA povedali v stranki.

V Stranki Alenke Bratušek so dodali še, da ne razumejo zahteve vlade, naj se o njenem novem predlogu spremembe odločbe Evropske komisije glede državne pomoči izreče tudi novi sklic DZ, saj da so zahteve Evropske komisije jasne - banko je treba prodati -, DZ pa je že leta 2012 sprejel odlok, da se banka NLB proda tako, da državi ostane 25 odstotkov in ena delnica, tako da ponovno odločanje o tem ni potrebno. O tem, ali bodo v poslanski skupini ponovni predlog o spremembi odločbe Evropske komisije podprli, se bodo odločili prihodnji teden, ko bodo predlog videli tudi na papirju, so napovedali.

Iz ostalih poslanskih skupin najnovejših stališč niso sporočili. Pričakovati je, da bo NSi prodajo podprla, saj je doslej zagovarjala privatizacijo in napovedala tudi, da bo spoštovala zavezo o prodaji.

Po neuradnem predlogu ministrstva naj bi vsaj polovico banke prodali letos, preostalo od 75 odstotkov minus eno delnico pa najpozneje v prihodnjem letu. Po neuradnem predlogu zakona pa bi se iz sklada za nasledstvo NLB povrnila finančna vrednost, če bi v nerešeni zgodbi med Slovenijo in Hrvaško glede deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem prišlo do novih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.

Ker predlog spremenjenih zavez glede prodaje NLB vsebuje tudi predloge izravnalnih ukrepov kot protiutež, ker se prodaja ni zgodila do konca lanskega leta, in kot kompenzacijo, če Slovenija ne bo izpolnila nove predlagane prodajne zaveze, ki so zaupne narave, je pričakovati, da bo odbor DZ (vsaj) o tem (delu) razpravljal na za javnost zaprti seji.