Usoda mariborskega letališča v negotovosti
Po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor je vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.
Odpri galerijo
Družba Aerodrom Maribor, ki je preko družbe SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, zaposluje 30 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet. Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.
Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.
Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.
Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.
Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.
Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.
Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.
Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.
Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.
Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.
Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese