Upravljanje dronov pod vplivom alkohola in drog
Medtem, ko so ponekod droni prepovedani, so na Japonskem korak naprej. Izdali so prepoved upravljanja dronov ljudem, ki so pod vplivom alkohola ali drog.
Odpri galerijo
Za zakonsko ureditev so se odločili, ker se uporaba dronov povečuje, vse več pa je tudi z njimi povezanih incidentov. Reuters
Spodnji dom japonskega parlamenta je sprejel zakon, ki predvideva kazni za upravljanje dronov pod vplivom alkohola ali drog. Zakon, ki bo veljal za upravljanje dronov, težjih od 200 gramov, mora sicer potrditi še senat.
Zakon za pilotiranje drona pod vplivom alkohola predvideva denarno kazen do 300.000 jenov (okoli 2400 evrov), lahko pa kršitelji prejmejo tudi zaporno kazen do enega leta.
"Menimo, da je upravljanje drona pod vplivom alkohola tako resno kot vožnja pod vplivom alkohola," so povedali na ministrstvu za promet.
Kaznovani bodo tudi tisti, ki bodo z brezpilotnimi letalniki izvajali nevarne manevre. V predlogu zakona je predvidena globa v višini 500.000 jenov (okoli 4100 evrov).
Za zakonsko ureditev so se odločili, ker se uporaba dronov povečuje, vse več pa je tudi z njimi povezanih incidentov. Leta 2017 je denimo dron, ki bi moral na otroke spustiti bonbone, padel z višine desetih metrov in poškodoval šest ljudi.
Že pred tem so sprejeli zakon, ki prepoveduje letenje z droni nad državnimi poslopji, kot sta premierjev urad in cesarska palača. Pretekli mesec pa je bil sprejet zakon, ki prepoveduje letenje tovrstnih naprav nad prizorišči poletnih olimpijskih iger 2020 in poslopji ameriške vojske.
Zakon za pilotiranje drona pod vplivom alkohola predvideva denarno kazen do 300.000 jenov (okoli 2400 evrov), lahko pa kršitelji prejmejo tudi zaporno kazen do enega leta.
"Menimo, da je upravljanje drona pod vplivom alkohola tako resno kot vožnja pod vplivom alkohola," so povedali na ministrstvu za promet.
Kaznovani bodo tudi tisti, ki bodo z brezpilotnimi letalniki izvajali nevarne manevre. V predlogu zakona je predvidena globa v višini 500.000 jenov (okoli 4100 evrov).
Za zakonsko ureditev so se odločili, ker se uporaba dronov povečuje, vse več pa je tudi z njimi povezanih incidentov. Leta 2017 je denimo dron, ki bi moral na otroke spustiti bonbone, padel z višine desetih metrov in poškodoval šest ljudi.
Že pred tem so sprejeli zakon, ki prepoveduje letenje z droni nad državnimi poslopji, kot sta premierjev urad in cesarska palača. Pretekli mesec pa je bil sprejet zakon, ki prepoveduje letenje tovrstnih naprav nad prizorišči poletnih olimpijskih iger 2020 in poslopji ameriške vojske.
Več iz rubrike
Kolektor kupil Unior Components Kragujevac
Unior se razdolžuje in osredotoča na proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo.
Desetino manjši dobiček NLB v prvem četrtletju
Največja slovenska banka je v prvih treh mesecih letos ustvarila 125,8 milijona evrov čistega dobička.
