Umar napoved letošnje rasti BDP znižal na 3,4 odstotka

Tako je na današnji novinarski konferenci povedala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. Kot je dodala, tako Umar za Slovenijo, ki je lani po prvi oceni statističnega urada zabeležila 4,5-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za letos in prihodnje leto napoveduje postopno umirjanje rasti.
Na to vpliva negotovost v mednarodnem okolju, zlasti v Italiji zaradi javnofinančnih razmer, pa tudi v Nemčiji, ki je največja slovenska zunanjetrgovinska partnerica. "Ob precejšnjem umirjanju v mednarodnem okolju pa popravek za Slovenijo zveni majhen," je menila.
"Rast izvoza se bo umirjala hitreje od rasti domače potrošnje," je dejala. Za letos Umar napoveduje 2,2-odstotno rast izvoza, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno. Domačo potrošnjo, ki bo imela vedno večjo težo pri gospodarski rasti, bosta medtem podpirali še vedno visoka rast investicij (7,7 odstotka letos in sedem odstotkov v 2020) in nekoliko višja rast zasebne potrošnje (2,9 odstotka letos in 2,4 odstotka v 2020).
Gospodarsko rast tako po njenih besedah poganja krepitev domače potrošnje, predvsem zasebne. Pričakujejo pa tudi precejšnjo rast investicij, zlasti v gradbeništvu. Nadaljevala se bo močna rast v zgradbe in objekte, stanovanjska gradnja se bo še okrepila, investicije v infrastrukturo tudi, rast pa bo nekoliko manjša pri vlaganjih v opremo in stroje.
Zaposlenost se bo še naprej povečevala, a vse počasneje. Za letos je predvidena dveodstotna rast zaposlenosti, prihodnje leto enoodstotna. Počasnejšo rast zaposlenosti gre pripisati upadanju števila prebivalcev v starosti od 20 do 64 let, vse manjšemu številu brezposelnih in tudi bolj umirjeni rasti gospodarske aktivnosti.
"Pomanjkanje delavcev v tej starostni skupini se že kaže, saj se je delež podjetij, ki se sooča s to omejitvijo, zlasti lani močno povečal. To se je delno blažilo s prilivom tuje delovne sile, predvsem v gradbeništvu ter storitvenih in predelovalnih dejavnostih," je povedala. Zaradi demografskih gibanj se bo ta segment še krčil in na srednji rok bo ta dejavnik še naprej omejeval hitrejšo rast proizvodnje, če ne pride do priliva tuje delovne sile ali aktivacije sedaj neaktivnega dela prebivalstva, je dodala.
Izvoz kljub upočasnitvi še vedno ohranja višje rasti kot uvoz oz. ohranja izvozno učinkovitost. "A bo tudi ta slabela zaradi večanja stroškov dela," je opozorila Bednaševa. Umar za letos v javnem sektorju napoveduje 5,3-odstotno nominalno rast plač, prihodnje leto 5,1-odstotno, v zasebnem sektorju pa petodstotno letos in 5,7-odstotno prihodnje leto.
Rast plač bo za razliko od preteklih let ostala nad rastjo produktivnosti. Zaenkrat razkorak ni velik, če pa bi prišlo do večjega razhajanja, bi to vplivalo na poslabšanje konkurenčnosti in bi negativno učinkovalo na celotno gospodarsko aktivnost. "Pri sprejemanju različnih odločitev je tako treba biti previden," je opozorila.
Inflacija bo letos od predpostavljenih nižjih cenah nafte ostala podobna kot lani, Umar napoveduje 1,6-odstotno, nato pa se bo zmerno zvišala, in sicer v letu 2020 na 1,9 odstotka.
Med tveganji za uresničitev napovedi Umar navaja negativna tveganja v mednarodnem okolju, kot so brexit brez dogovora, ekonomske politike nekaterih držav EU in politične spremembe v EU, protekcionistični ukrepi ZDA, hitrejše zaostrovanje globalnih pogojev financiranja in hitrejše umirjanje gospodarske rasti na Kitajskem. Dejavniki v domačem okolju pa na krajši rok nakazujejo predvsem na možnost nekoliko višje rasti zasebne potrošnje.
Rebalans letošnjega proračuna, ki ga je DZ potrdil v sredo, je temeljil na Umarjevi jesenski napovedi, ki je napovedovala višjo gospodarsko rast, a Bendaševa zato ne vidi težav. "BDP, izražen v evrih, bo namreč kljub nižji gospodarski rasti vseeno za 267 milijonov evrov večji," je dejala, zato tveganj v tem segmentu ne vidijo.
V spomladanski napovedi Umar ni upošteval vladnih predlogov za izvedbo nekaterih reform. Ob napovedanih davčnih spremembah po njenih navedbah ocenjujejo, da bi lahko prišlo do višje rasti zasebne potrošnje. "Pomembno pa je, da so ukrepi izpeljani fiskalno nevtralno, da se ohrani vzdržnost javnih financ na srednji in dolgi rok," je izpostavila.
Predlogi na pokojninskem področju gredo po njenem v pravo smer. Zaradi demografskih sprememb je treba po njihovih ocenah kmalu, preden se pritiski okrepijo, kar naj bi se zgodilo med letoma 2020 in 2023, sprejeti določene prilagoditve za financiranje pokojninske blagajne na srednji in dolgi rok, "a ne nepremišljeno". Potrebne spremembe zaradi demografskih trendov čakajo tudi področje zdravstva in dolgotrajne oskrbe.