Ukrepi kot varovanje kapitala na škodo ljudi: (Lahko) sledijo nemiri
O

V kolikor se bodo uresničile najbolj črne napovedi o gospodarski depresiji, bo povratek v realno življenje zelo težak.
Fotografija: Lidija Jerkič, , predsednica ZSSS.
Lidija Jerkič, , predsednica ZSSS.

Predstavnicam GZS, ZSSS in AmCHam in predstavniku OZS smo dali prostor za interpretacijo krizne situacije, za odziv na vladno ukrepanje in za predloge, kako »dan za tem«.
 
 Lidija Jerkič, univ.dipl.prav., Predsednica Zveze svobodnih sindikatov odgovarja:
 
Trenutna situacija je zgolj začasna. Predstavlja nekako zmeden odziv na epidemijo, ki je v naprej ni predvidel nihče in na katero tudi pripravljen ni bil nihče. Po prvih dneh nekakšne panike se sicer stvari postavljajo v svoje okvirje, vendar to pomeni samo ozaveščanje situacije, v kateri smo in reakcijo na vsakodnevne izzive. Ki se stalno menjajo. Za klasična vprašanja sploh ni prostora. Prej pomembnih stvari ne znamo našteti. Večino v tem trenutku zanima samo danes, kvečjemu jutri. Zadovoljevanje osnovnih in lastnih potreb. Kar je prav. K histeriji pomaga sprejemanje Korona zakona, ki je naplavilo vse oblike delovnih in prekarnih razmerij in še tretjo vrsto, nelegalnih. Ko bo zakon mimo, bo na vrsti korona2, kjer bodo vsak svoj lonček pristavljali še vsi drugi.

Kljub skupnem spoznanju, da gre za nekaj kar nas mora povezati, gre za nekaj, kar nas deli. Najbrž neizogibno.
 
Po tej fazi bo (odvisno od trajanja epidemije) verjetno nekaj dni zatišja. Potem sledi težji del. Zagotovo odpuščanja. Zagotovo nižje plače. Zagotovo izigravanja, tudi delavcev- nižje plače, delo kljub čakanju, pobiranje prispevkov za lastne žepe, ne za nagrade delavcem, podržavljanje podjetij, tretji (četrti?) krog privatizacije. Nezadovoljstvo večine, dobičkarstvo posameznikov, ki bo posplošeno dopolnil občutek ogoljufanosti iz prve krize in obdobja tajkunov. Če bo obdobje daljše, bo nujno treba krepiti pripadnost kolektivu. Ljudje, ki bodo dlje časa doma, bodo izgubili stik s sodelavci, občutek, da so potrebni, obstaja realen strah pred socialno krizo in krizo odnosov. Kako se bodo posamezni delodajalci odzvali na ta izziv, ne vem, zagotovo pa ne morejo pričakovati, da bodo tam, kjer se ne dela, ljudje po dveh mesecih vrnili nazaj na delo in bo vse tako kot je bilo. Ne bo. Sploh če bo povezano s spremembami na delovnem mestu ali celo znižanjem plač in odpovedmi.


 
Zagotovo bo prišlo do erozije delovnopravne zakonodaje. Zlasti pri delovnem času in plačilu lahko pričakujemo nespoštovanje na celi črti. Že v tem trenutku smo v ZSSS zasuti z vprašanji, ki kažejo, kako slabo poznamo področje delovnega prava. Povečuje se tudi sindikalna organiziranost, kar vedno kaže na to, da ljudje ocenjujejo, da bodo potrebovali varstvo.
 
Pokazalo se bo tudi, da nas je virus prisilil k digitalizaciji. Vprašanje je, koliko delovnih mest bo odveč prav zaradi tega. V sindikatih smo predlagali ustanovitev sklada, ki bi delavce na čakanju v obdobju čakanja pripravil na izzive digitalizacije, jih dodatno kvalificiral in ponudil možnost boljše zaposljivosti. Verjetno bo ideja do realizacije potrebovala dlje časa, a je izvedljiva.
 
V kolikor se bodo uresničile najbolj črne napovedi o gospodarski depresiji, bo povratek v realno življenje zelo težak. Pritiski vseh bodo veliki in če ne bo občutka, da smo vsi enako prizadeti, grozijo tudi nemiri. Zato bo pomembno, kako se bodo odzvali delodajalci, ne le na verbalni ravni, temveč tudi na dejanski. Ljudje že sedaj veliko predlogov in dejanj razumejo kot varovanje kapitala na škodo ljudi. Brez presojanja, kako upravičeno ali neupravičeno to je, je to znak, da je treba ta občutek nasloviti in pokazati, da smo res pomembni vsi.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkic.
Predsednica ZSSS Lidija Jerkic.

 
Katera država je pri reševanju in upravljanju krize za vas najboljši primer in zakaj?
Morda Švica. Je vključujoča, organizirana, disciplinirana. Kot je zapisal Miran Ališič na svoji spletni strani z naslovom Pisma iz Švice. Vsakdanje življenje teče upočasnjeno, a na ulicah, v parkih, na travnikih, na sprehajališčih okrog jezer, pa tudi na izletniških točkah je veliko ljudi, ki hodijo na svež zrak, na sprehode, zelo disciplinirano pa se držijo predpisa, ki omejuje gibanje več kot petih ljudi skupaj. Mnogi še vedno hodijo v pisarne in službe. Švica ne pozna izrednih razmer.

A vseeno je Zvezna vlada Bundesrat  že ob koncu februarja sprejela ostre ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, saj so odpovedali ženevski avtomobilski salon, ko se je večina Evrope temu še posmehovala. Osebne svobode gibanja ljudi v Švici niso omejili, so pa pozvali naj zdaj, v času velikonočnih praznikov ne hodijo na izlete. Švicarjem bo tudi ob koncu krize lažje kot mnogim drugim, saj je Bundesrat že povsem nebirokratsko sprostil 42 milijard frankov (39 milijard evrov) neposredne pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter z uredbo naložil komercialnim bankam izdajanje povsem brezobrestna in brezstroškovna posojila vsem podjetjem v višini do 500 tisoč frankov z odplačilno dobo petih let, kjer banka nima pravice omejevati ali zavrniti teh posojil.

Za njih namreč 100 odstotno jamči država, tudi v primeru, če ne bodo vrnjena. Za večja podjetja je obrestna mera 0,5%, zadolžijo se lahko do 20 milijonov frankov, država prevzema 80 odstotkov tveganja, 20 odstotkov pa ostaja tveganje banke, kjer banka lahko tudi preverja ekonomsko vzdržnost takšnih posojil in pri dodeljevanju soodloča. Ob tem je za zaposlene na voljo podjetjem za nedoločen čas ukrep kurzarbeit, kjer zaposlenim na čakanju namesto, da bi jih podjetja odpustila, nudijo 80 odstotkov njihove plače. ( vir: miranalisic.com)
 
 
Kriza bo priložnost za vse inovativne, hitro razmišljajoče, prilagodljive, fleksibilne.
Kriza bo priložnost za vse inovativne, hitro razmišljajoče, prilagodljive, fleksibilne.

Tri dobre in tri slabe poteze naše politike pri upravljanju krize za prihodnost kondicije našega gospodarstva

Dobre: Hitrost, vseobsežnost, pripravljenost na dopolnjevanje.

Slabe: menjava strategij (zlasti obveščanje); pomanjkanje avtoritet (komu zaupamo?), prehitevanje mimo ustaljenih mehanizmov (npr. ESS, minimalni roki, občutek delanja panike, da se določene rešitve sprejmejo brez premisleka)
 
Kakšne ukrepe naj podjetja sprejmejo, da lahko vsak deloma ublažijo negativne posledice, ki jih kriza koronavirusa povzroča v njihovem poslovanju?
Verjetno selektivno, niso vse panoge v istem. Zagotovo najprej zdravstvene. Odrejanje čakanja naj bo realno (ne zaradi subvencij); čim boljše obveščanje zaposlenih, tudi tistih doma. Vrnitev na delo bo vsaj tako zahtevna kot pošiljanje na delo doma.
 
Kako naj se podjetja pripravijo v primeru, da bo kriza koronavirusa trajala dlje časa?
Digitalizacija in delo na daljavo; izmenjava delavcev v različnem statusu (čakajoči, tisti na delu), preverba poslovnih procesov; dokvalifikacije zaposlenih. Osredotočam se na zaposlene!
 
Kako kriza koronavirusa prizadeva gospodarstvo na globalni ravni in kako se slednje zrcali v slovenskem gospodarstvu?
Napovedi prepuščam strokovnjakom. Če bo odziv isti kot v zadnji krizi, potem bo v našem gospodarstvu dvakrat slabše, kot drugod. Je pa res, da so še v začetku leta gospodarstveniki zatrjevali, da so sedaj na krizo bistveno boljše pripravljeni, zato verjamem, da ne bo tako hudo.
 
Zakaj bi lahko bila ta kriza tudi priložnost? Za koga?
Za vse inovativne, hitro razmišljajoče, prilagodljive, fleksibilne. In upam da ne za vojne dobičkarje. Morda bomo pridobili kot družba: javne storitve (šolstvo, zdravstvo), samooskrba, Univerzalni temeljni dohodek: vse to spoznavamo kot prednost.
 

Več iz rubrike

Komentarji: