Tuji in domači investitorji bolj izenačeni

Ljubljana -  Zakon o spodbujanju investicij, ki med drugim izenačuje domače in tuje investitorje pri dostopu do državnih spodbud ter opredeljuje strateške investicije, stopa v veljavo. Gre za odgovor poslancev na kritike dosedanje posebne državne obravnave tujih neposrednih naložb, na primer v primeru Magnine naložbe v Hočah.

Zakon bo tako omogočil iste ukrepe spodbujanja investicij tako za domače kot za tuje vlagatelje, medtem ko je zakonodaja do zdaj določala le ukrepe za spodbujanje tujih investicij, kar je postavljalo domače investitorje kljub nekaterim drugim podpornim instrumentom v neenakovreden položaj.

Prodaja nepremičnin po nižjih cenah

Zakon tako določa oblike investicijskih spodbud ter pogoje in postopek njihovega dodeljevanja. Med spodbudami so subvencije, spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter možnost, da bo lahko občina na podlagi neposredne pogodbe proda nepremičnine gospodarski družbi po cenah, ki so nižje od tržnih.

Zakon opredeljuje tudi strateško investicijo. To bo v predelovalni in storitveni dejavnosti investicija v vrednosti vsaj 40 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 400 delovnih mest, v raziskovalno-razvojni dejavnosti pa v vrednosti vsaj 20 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 200 delovnih mest.

Za vsako strateško investicijo bo skrbela delovna skupina, ki bo med drugim koordinirala pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja.

Zakon bo za takšne investicije omogočil tudi razlastitev, če bo izkazan javni interes in naj bi določena investicija prispevala k javni koristi zaradi pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja in skladnega regionalnega razvoja.

Za naslednji dve leti namenjenih 24 milijonov

Za namen spodbujanja investicij po zakonu je v naslednjih dveh letih v finančnem načrtu gospodarskega ministrstva predvidenih nekaj več kot 24 milijonov evrov.

Zakon je med drugim odgovor na očitke, da državi manjka sistemsko zakonsko orodje za spodbujanje tako domačih kot tujih naložb in da država s posebnim zakonom za načrtovano investicijo družbe Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica na račun enega tujega vlagatelja diskriminira ostale investitorja.

"Sistemsko urejamo to, kar smo v posebnem zakonu urejali za eno investicijo," je ob sprejemu zakonskega predloga na vladi minulo jesen povedal odhajajoči gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Minula štiri leta je sicer zaznamovala občutno povečana aktivnost na področju tujih neposrednih naložb, v Sloveniji smo dobili tudi prve prave večje začetne (greenfield) investicije po osamosvojitvi, ki jih je podprla država.

Že omenjena Magnina naložba v prvi fazi predvideva lakirnico, začeli pa so se že tudi postopki za drugo fazo naložbe, ki naj bi v prihodnje ob ugodnih tržnih razmerah prerasla v polno avtomobilsko tovarno.

Tu je še naložba japonske Yaskawe v evropsko tovarno robotov v Kočevju, tamkajšnji Yaskawin kompleks pa naj bi dobil tudi dodaten obrat za izdelavo elektromotorjev in elektronskih komponent. Prav te dni pa z gradbenimi deli za obrat za proizvodnjo medicinskih elastomerov v Logatcu začenja švicarska družba Lonstroff, ki je v lasti japonske Sumitomo Rubber Industries.

Na Prevaljah medtem Novartis gradi dodatno Lekovo tovarno, vendar pa so investitorji vsaj za zdaj nekoliko spremenili načrte. Dobavo tehnologije, predvidene za klasično proizvodnjo, so prekinili, saj se je lokacija uvrstila med možne za kontinuirano proizvodnjo. Odločitev o vrsti proizvodnje na Prevaljah bo Novartis sprejel predvidoma v jeseni.