Tudi slovenska energetika se spogleduje s tehnologijo blockchain

"Zaupanje, sledljivost in ekonomičnost transakcij," je prednosti veriženja podatkovnih blokov v energetiki na današnji konferenci Energetika in blockchain v organizaciji družbe Prosperia opisal član uprave Petrola Rok Vodnik. Blockchain sicer prinaša veliko izzivov, energetske družbe pa bodo prisiljene v spreminjanje poslovnih modelov in izboljšanje uporabniške izkušnje.

To bo pomembno na mikro ravni, pri uporabnikih, ki tudi sami proizvajajo elektriko. "Uporabniki se bodo lahko izognili posrednikom, zato bo to zanje ceneje in učinkoviteje. Svoje vire energije in uporabnike bodo lahko dali na razpolago v sistem in jih optimizirali," je pojasnil.

Spremembe energetskim družbam postavljajo pomembna vprašanja. Izzivi so veliki, Petrol po njegovih besedah že pogleduje na področje novih tehnologij z nekaj projekti. Med drugim delajo na projektu, s katerim razvijajo komunikacijo in plačila pri električnih avtomobilih, ki so povezani z vtičnicami. "Na splošno se v energetiki ukvarjamo s celovitim upravljanjem energije pri kupcih, kjer bo blockchain omogočal nadaljnje korake," je pojasnil. Ob tem pa je izpostavil vprašanje regulacije, ki ne dohaja razvoja tehnologije.

Izvršni direktor v družbi Cybergrid Marko Svetina, ki se ukvarja z razvojem programov prilagajanja odjema in virtualnih elektrarn, namenjenih distributerjem in dobaviteljem električne energije, je ocenil, da je razlika med tem, kaj regulativna omogoča, in tem, kar tehnologija dejansko nudi, precejšnja. "V energetiki se regulativa spreminja precej počasneje od tehnologije," je dejal.

Glavna prednost, ki jo blockchain prinaša energetiki, ni le nekoliko nižja cena, temveč predvsem, enostavna sledljivost izvora. Kupci bodo najbrž pripravljeni plačati več za energijo, ki prihaja iz domače vasi, kot pa iz jedrske elektrarne na drugem koncu Evrope. "Za sol iz Piranskih solin smo recimo pripravljeni plačati precej več, kot za tisto, za katero ne vemo, od kje je," je orisal.

Blockchain zanima tudi družbo Gen-I. "Blockchain razumemo kot perspektivno tehnologijo, pri kateri želimo sodelovati, zato smo ustanovili skupino, ki se ukvarja s tem. Vsekakor je danes zelo veliko navdušenje glede blockchaina in pa bitcoinov, zato je potrebna previdnost pri razmišljanju, kje točno lahko to tehnologijo uporabimo," je poudaril direktor strateškega inoviranja pri Gen-I Dejan Paravan.

Slovenija bi sicer lahko bila zaradi svoje majhnosti precej bolj proaktivna na področju regulacije. "Ne vidim ovir, zakaj bi bilo naše okolje slabše, kot v drugih državah. Izkoristimo majhnost in na to vezano fleksibilnost," je pozval.

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov ima svoje zametke v trgovanju s kriptovalutami. Ustanovitelj borz s kriptovalutami Bitstamp in Tokens.net Damian Merlak je ocenil, da zanimanje za kriptovalute še vedno raste, v energetiki pa bodo po njegovem mnenju pomembne predvsem "pametne pogodbe", ki temeljijo na avtomatizaciji in same izvršijo predmet dogovora.