Trumpove gospodarske lekcije za ZDA in svet

Američani so potrebovali deset let po zadnji finančni krizi, da so spet začeli verjeti v svoje gospodarstvo, sredi decembra pa je 76 odstotkov vprašanih televizijski postaji CNN gospodarski položaj opisalo kot zelo ali precej dober. Novi ameriški optimizem je vsaj v začetku novega leta in desetletja izboljševal tudi ocene svetovnega gospodarstva in bo vplival na druge dele sveta z Evropo vred.

Nič ni manj hvaležnega od napovedovanja gospodarskega raz­voja, kakor je pred dobrim desetletjem izkusila velika večina ekonomistov z vsega sveta. Z redkimi izjemami so vsi zgrešili znamenja zadnje finančne krize, nekateri pa so v začetku preteklega leta napačno napovedovali novo ohlajevanje gos­podarstva. Paradna ameriška podjetja kot Apple in Delta Air Lines so tedaj poročala o padajočih dohodkih, razvnemali so se trgovinski spori med ZDA in Kitajsko.

Potem pa je ameriška centralna banka (Fed) večkrat nižala obresti in čeprav se je republikanski predsednik Donald Trump pritoževal, da še vedno ne dovolj, so bili finančni trgi ob prelomu leta in desetletja optimistični. Dodatno dobro voljo zagotavljajo novi ameriški trgovinski sporazumi.

Borz vsaj na začetku niso zaskrbeli niti ameriški zapleti z Iranom po uboju visokega vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija in še manj demokratski poskus razrešitve republikanskega predsednika z obtožnico zaradi prošenj ukrajinskemu predsedniku za preiskavo domačega političnega tekmeca. Borzni indeks S&P 500 je lani skokovito narasel. Povečevale so se investicije v varnejše naložbe kot zlato, saj se investitorji bojijo konca najdaljšega obdobja rasti v minulih osemdesetih letih, solidna ameriška gospodarska rast in nizka inflacija pa hkrati spodbujata tudi k bolj tveganim naložbam.

Pričakovanja investitorjev

Ameriški gospodarski optimizem je nalezljiv in ekonomisti so v začetku januarja pozitivno ocenjevali tudi možnost globalne rasti. Investitorji pričakujejo, da bo ameriška rast spodbudila mednarodno delujoča podjetja, kot so prej omenjeni Apple in drugi tehnološki velikani, in to kljub manj ugodnim napovedim za nekatere druge dele sveta. V evrskem območju težave avtomobilske industrije še naprej obremenjujejo nemško in drugo industrijsko rast, k bledi skupni rasti največ pomagajo potrošniki. Brexit in francoski protestniki proti pokojninskim in drugim reformam dodajajo nove ovire. Nekateri še vedno svarijo pred finančnimi baloni, ki jih lahko ustvari ohlapna denarna politika centralnih bank, a so ZDA v Trumpovih treh letih pridobile milijone delovnih mest.



Zadnji podatki celo kažejo, da v največji gospodarski sili sveta bolj kot drugi pridobivajo slabše plačani delavci, kar, če drži, ne bo pomagalo le k blaženju rasnih napetosti, ampak morda daje tudi nove odgovore na vprašanja neenakosti. Republikanski predsednik zasluge za takšen razvoj pripisuje svojim ukrepom z nižanjem davkov iz leta 2017 in odpravljanju regulativnih omejitev poslovanju, a se kritikom 2,1-odstotna rast ne zdi izjemna, opozarjajo pa tudi, da bolj kot na industriji temelji na potrošnikih. A Trump je v svojih prvih treh letih na oblasti vodil tudi trgovinske vojne s pomembnimi part­nericami in po raziskavi Occama je velik del težav ameriške proizvodnje prav posledica tega. Po davčni reformi 2017 se je proizvodnja že hitro krepila.

Republikanski predsednik je s Kanado in Mehiko sklenil nov sporazum, Kitajska pa naj bi privolila v večstomilijardne nakupe ameriških kmetijskih in industrijskih proizvodov. Zaradi merjenja moči s to državo je moral republikanski predsednik domačim kmetom izplačevati milijardne subvencije, a so številni Američani to že doslej razumeli kot nujno ukrepanje za povrnitev trgovinske pravičnosti. Izguba industrijskih delovnih mest je bila uničevalna za številna območja in Atheendar Venkataramani s pensilvanske univerze je v nedavni študiji ugotovil, da je tam, kjer so v letih pred tem zaprli tovarne, kar 85 odstotkov več smrti zaradi opioidov.

Boj za volilne glasove

Po tej raziskavi so najbolj prizadeti beli moški med 18. in 65. letom z industrijskega srednjega zahoda, ki je tudi izgubil največ delovnih mest, Washington pa je še zlasti jezilo, ker je večina ilegalnih sintetičnih opioidov prihajala iz Kitajske. Zdaj Trump napoveduje, da je najboljše šele pred Američani, v volilnem letu 2020 pa stabilnost ni zagotovljena. Nekdanji ameriški nepremičninski magnat še naprej navdušuje svoje tradicionalne privržence, njegovi prav tako tradicionalni nasprotniki pa ostajajo na nasprotnih okopih in politično globoko razdeljene ZDA so daleč od soglasja o najboljši poti v prihodnost.



Številni volivci še naprej verjamejo, da se neenakost povečuje. Po nedavni Ipsosovi raziskavi javnega mnenja, ki jo je objavila tiskovna agencija Reuters, kar 64 odstotkov vprašanih vsaj delno soglaša z večjo obdavčitvijo zelo bogatih sodržavljanov. Tudi demokratski predsedniški kandidati večinoma poudarjajo nujnost nove družbene pogodbe, ki bi pomagala nižjim slojem ameriške družbe.

Poleg dodatne obdavčitve najbogatejših se k skrajni levici za ameriške pojme pomikajo tudi s predlogi širitve zdravstvenega zavarovanja za starejše na vse Američane. Takšni predlogi so bolj radikalni celo od tako kritizirane zakonodaje dostopnega zdravstvenega zavarovanja nekdanjega predsednika Baracka Obama, demokratski predsedniški kandidati pa z redkimi izjemami na levici tekmujejo tudi pri drugih programih.

Hkrati gre za boj za glasove afriških Američanov, brez katerih ne more zmagati noben demokrat, a tudi Trump poudarja, da so afriški in južnoameriški Američani v njegovem dosedanjem mandatu veliko pridobili, med drugim zaradi omejevanja ilegalnega priseljevanja iz južnoameriških in drugih držav. Ti priseljenci že tradicionalno najbolj tekmujejo s spodnjim plačilnim sektorjem ameriške družbe, demokratski predsedniški kandidati pa so vendarle prepričani, da je resnično ameriško le v veliki meri neomejeno priseljevanje.



Takšni gospodarski in družbeni prepiri se poleg obmetavanja s težkokategornimi obtožbami in tožbami ter predkazenskimi postopki vnemajo v vsej ameriški politiki in v takšnem položaju se morajo demokrati šele odločiti, kateri od njihovih predsedniških kandidatov bi se lahko najbolj uspešno spopadel z republikanskim prvakom.

Mnogi se še vedno zavzemajo za kandidata iz politične sredine demokratskega podpredsednika Joeja Bidna, a se je prednost Obamovega namestnika v minulih mesecih zmanjševala, po glasovanjih v Iowi in nekaterih drugih zveznih državah pa bo še bolj na preizkušnji. Že samo zaostanek senatorke iz Massachusettsa Elizabeth Warren ali kakšnega drugega zelo levega demokrata bi okrepil drugega odkritega zagovornika demokratičnega socializma Bernieja Sandersa, kar bi še poudarilo globoke politične in ideološke razkole v ameriški družbi.

Bo uspelo demokratom?

Toda leta 2016 se je ponesrečilo tedanji sredinski kandidatki Hillary Clinton in videti je, da številni demokrati vidijo večje možnosti za bolj skrajnega kandidata z argumentom: če je lahko Trump premagal bolj tradicionalno sredinske politike v svoji stranki in kljub temu dobil spopad za Belo hišo, zakaj ne bi nekaj podobnega z levičarskimi stališči poskusil Sanders? Bernie seveda lahko zmaga, je pisal Bret Stephens z New York Timesa.

Vermontski senator res velja za socialista in je v preteklosti že hvalil Sovjetsko zvezo, nikaragovske sandiniste in celo kubansko diktaturo, a nekdanji komentator Wall Street Journala opozarja, da so republikanci pred letom 2016 za nemogočega kandidata imeli Trumpa. Tako kot ta ni nikoli prav pripadal republikanski stranki, je tudi Sanders napol neodvisni kandidat, ki ne okleva pred napadi na ustaljeno strankarsko politiko.

Stephens sicer verjame, da bi bila Sandersova kandidatura precej uničujoča, saj bi demokratsko stranko spremenila v socialistično, nad ameriškim gospodarstvom uvedla veliko več državnega nadzora in oslabila ameriški vpliv v svetu, a vendar ne soglaša s prepričanji, da je zmaga nemogoča. Med tistimi, ki ne verjamejo, da bo demokratom uspelo s sedanjimi predsedniškimi kandidati, pa je bil medijski in finančni mogotec Michael Bloomberg, ki je zato tudi sam vstopil v predvolilni boj.

Bloomberg vsaj za zdaj ne more upati na imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata, a poskuša s svojimi tako rekoč neomejenimi sredstvi narediti vse za poraz Donalda Trumpa. Če kaj, zna 77-letni poslovnež dobro vložiti svoj denar in je s ciljno kampanjo proti osovraženemu republikancu že pomagal k nedavni demokratski zmagi v Virginiji.



Ni mu žal niti denarja za propagiranje drugih levosredinskih programov, kot sta nadzor nad strelnim orožjem in varovanje okolja. S svojimi predvolilni nastopi se osredotoča na zvezne države, ki jih je zadnja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton zanemarjala, in pogovore z ljudmi, ki so jih prizadele Trumpove trgovinske vojne. Bloomberg ostro napada tudi gospodarsko politiko republikanske Bele hiše. Po njegovem prepričanju ameriško gospodarstvo deluje zelo dobro za ljudi, kot sta on sam ali njegov donedavni newyorški sosed Donald Trump, ne pa tudi za veliko večino Američanov.

Trumpovi privrženci odgovarjajo s seznamom predvolilnih obljub, ki jih je uresničil republikanski predsednik. Poudarjajo, da je izpolnil na stotine svojih predvolilnih obljub, kot so že omenjeno izboljšano stanje v gospodarstvu, boljši pogoji mednarodne trgovine, ustvarjanje novih delovnih mest in obračun z ilegalnim priseljevanjem, pa energetska neodvisnost, zunanja politika v slogu »najprej Amerika«, imenovanje konservativnih sodnikov, obnova in gradnja podeželske infrastrukture, krepitev vojske. Demokrati se bojijo omejevanja težko pridobljenih pravic, kot je pravica do prekinitve nosečnosti.

V predvolilnem spopadu nasprotnih si gospodarskih, političnih in družbenih filozofij gre tudi za vprašanje, ali bodo tokratna dvajseta leta podobna izjemnim iz istega obdobja dvajsetega stoletja. Tedanje drugo desetletje je prineslo prej nepredstavljiva tehnološka odkritja, zdaj pa naj bi nove generacije tehnologije prenosa podatkov omogočile samovozeče avtomobile in pametna mesta z boljšim upravljanjem in povezovanjem. Hitro staranje prebivalstva bo prineslo obračunavanje z boleznimi in drugimi starostnimi omejitvami v obsegu, kakršnega si ne moremo niti predstavljati. Poleg interneta stvari se napovedujejo pametne stvari, ki bodo spremenile tudi nas in naše življenje.

Ameriške rešitve bodo vplivale tudi na druge države z evropskimi na čelu. FOTO: Reuters

Trumpova odločenost za obračunavanje z nemško avtomobilsko industrijo

Na številna od teh vprašanj še nimamo odgovorov, zagotovo pa bodo ameriške rešitve vplivale tudi na druge države z evropskimi na čelu. Če bo v Beli hiši tudi letos prevladal Trump, lahko stara celina pričakuje nadaljevanje podpore brexitovskemu Združenemu kraljestvu in pritiskov za preprečevanje ruske prevlade pri dobavi zemeljskega plina, če bo že odkritje velikopoteznega goljufanja z izpuhi dizelskih vozil morda ohladilo Trumpovo odločenost za obračunavanje z nemško avtomobilsko industrijo. Premisliti bo treba tudi odnos do Bližnjega in Srednjega vzhoda ter morda celo do zagotavljanja lastne varnosti.

Če ne bo obdobja zaznamovala stota obletnica zloma newyorške borze ob koncu prihajajočega desetletja, je lahko republikanska gospodarska politika tudi ena od lekcij za oživljanje gospodarske rasti. Tako kot pri drugih reformnih poskusih v preteklosti v ZDA, Evropi in drugod je pri tem manj pomembna deklarirana ideološka pripadnost reformatorjev in bolj njihova prizadevanja za izboljšanje razmera za podjetniško in drugo ustvarjanje. To je še toliko pomembnejše v času, ko mora dosedanja lokomotiva evropskega razvoja Nemčija iskati nove ideje za prihodnji razvoj in jih bodo morali zato iskati tudi vsi drugi.