Trump uresničil grožnjo in uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske

Namestnik direktorja sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Everett Eissenstat je pred Trumpovim ukrepom novinarjem povedal, da bodo v 15 dneh objavili seznam kitajskega blaga, ki bo deležno dodatnih carin, nakar bo sledilo obdobje za pripombe zainteresiranih deležnikov. Šele nato bo ministrstvo za finance predstavilo dokončen seznam.

Za zdaj torej ni jasno, kaj bo dodatno ocarinjeno. Namen ukrepa je, da se odpravijo prednosti v medsebojnih trgovinskih odnosih, ki jih je Kitajska po prepričanju Trumpove administracije pridobila neupravičeno z nepoštenimi praksami.

Trump je ob tem napovedal tudi omejitve glede kitajskih investicij v ZDA, v Washingtonu pa bodo obenem sprožili postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede diskriminacije, ki so je ameriška podjetja po prepričanju ameriških oblasti deležna ob poslovanju na Kitajskem.

Trump je ob podpisu memoranduma sicer spet nekoliko napihnil številke in dejal, da imajo ZDA v trgovini s svetom 800 milijard dolarjev primanjkljaja, s Kitajsko pa polovico tega. ZDA so imele lani 566 milijard dolarjev primanjkljaja v zunanji trgovini, od tega s Kitajsko 375 milijard.

Ponovil je obtožbe, da številne države pri trgovinskih odnosih že dolga leta zlorabljajo ZDA, Kitajski pa je naročil, naj nemudoma sama zmanjša svoj zunanjetrgovinski presežek za 100 milijard dolarjev.

Zagotovil je, da kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je pomagal pri Severni Koreji, spoštuje, vendar pa problem primanjkljaja ostaja. Ob tem je navedel podatek, da so v ZDA zaradi tega zaprli 60.000 tovarn.

Trump je z ukrepi proti Kitajski čakal več kot leto dni, ker je potreboval njeno sodelovanje v pritisku na Severno Korejo. Zdaj, ko se je načeloma dogovoril o srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, pa je očitno presodil, da lahko obljubo iz kampanje uresniči.

Uradno je sicer podpisal memorandum, ki ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju nalaga, naj uvede višje carine na uvoz iz Kitajske, ki začnejo veljati 45 dni od podpisa memoranduma, čeprav se bo to verjetno dejansko zgodilo pozneje.

Časovni zamik pri uvedbi sankcij ohranja upanje, da juha ne bo tako vroča, kot jo je Trump skuhal, saj je tudi ob podpisu memoranduma dejal: "Govorili smo s Kitajsko in smo sredi zelo velikih pogajanj. Videli bomo, v katero smer bodo šla."

Lighthizer je sicer nekaj ur pred Trumpovim podpisom v senatu povedal, da se je Trump odločil, da iz novih carin na jeklo in aluminij poleg Mehike in Kanade izvzame Evropo in nekaj drugih držav, ki so se od najave carin pa do danes intenzivno pogajale z ZDA, da bodo izvzete.

Ob Trumpovem podpisu memoranduma sta bila tudi svetovalec Peter Navarro in minister za trgovino Wilbur Ross, ki sta glavna pobudnika uvajanja trgovinskih omejitev in ovir za zaščito ameriške industrije.

Politične opozicije uvajanju kazenskim trgovinskim ukrepom proti Kitajski sicer v ZDA za razliko od tistih primerov, ko Trump s tovrstnimi ukrepi grozi ameriškim zaveznicam, skoraj ni. Gospodarski analitiki svarijo pred negativnimi posledicami trgovinske vojne, ki bi sledila ob kitajskih povračilnih ukrepih, krepak padec delniških indeksov na newyorških borzah ob Trumpovem podpisu memoranduma pa je jasno pokazal, kaj si o tem mislijo finančni trgi.

Ameriška trgovska podjetja niso navdušena in Wal-Mart, Target, Macy's, Best Buy ter druga so v ponedeljek Trumpu poslala pismo, naj ne uvede dodatnih carin, ker bo z njimi kaznoval ameriška gospodinjstva z višjimi cenami oblačil, čevljev, elektronike in drugega blaga.