Trump se je motil, a tega ne prizna

Ko bo zapisana dokončna zgodovina pandemije koronavirusa, bo datum 20. januar 2020 zagotovo zabeležen. Na ta dan je 35-letni moški v zvezni državi Washington, ki se je pred kratkim vrnil iz gostovanja pri družini v Wuhanu na Kitajskem, postal prva oseba v ZDA, ki so ji diagnosticirali virus Covid-19.

Še isti dan, 10.000 kilometrov stran, so tudi v Južni Koreji poročali o prvem potrjenem primeru Covid-19. Sočasnost je bila presenetljiva, toda podobnosti so se tu končale.

V dveh mesecih od tega usodnega dne so bili odzivi na koronavirus, ki sta jih pokazali Južna Koreja in ZDA - polarna nasprotja.
Prvi so delovali hitro in agresivno, virus izolirali, s tem pa v veliki meri zajezili krizo. Drugi so zavlačevali, se zapletli v kaos in zmedo, zaradi muhavosti svojega vodje pa se zdaj soočajo z izrednim stanjem zastrašujočih razsežnosti.

V enem tednu od prvega potrjenega primera je Južnokorejska agencija za nadzor bolezni poklicala 20 zasebnih medicinskih podjetij in jim naročila, naj pripravijo test za virus. Teden dni zatem je bil odobren prvi diagnostični test in začela se je bitka v kateri se je okužene posameznike izoliralo v karanteni.

Približno 357.896 testov pozneje, je država bolj ali manj zmagala v vojni s koronavirusom. V nedeljo je bilo v državi z več kot 50 milijoni prebivalcev, prijavljenih le 78 novih primerov - število, ki je vsak dan manjše.  

ZDA so ubrale drugačno pot. Dva dni po prvi diagnozi v zvezni državi Washington se je predsednik Donald Trump na televiziji CNBC hvalil: »Imamo ga [koronavirus] popolnoma pod nadzorom. Okužena je le ena oseba s Kitajske. Vse bo v redu«.

Fiasko neverjetnih razsežnosti

Teden dni zatem je Wall Street Journal objavil članek o mnenju dveh nekdanjih najvišjih uradnikov zdravstvene politike znotraj Trumpove administracije v skladu z naslovom »Act Now to Prevent American Epidemic«. Luciana Borio in Scott Gottlieb sta predstavila seznam, kako je potrebno nemudoma ukrepati, da se prepreči velika zdravstvena katastrofa.

Vrh seznama je zasedel ukrep: sodelovati z zasebno industrijo, da bi razvili »hiter diagnostični test, ki ga je enostavno uporabljati« - z drugimi besedami, prav to, kar počne Južna Koreja.

Trumpova administracija je to svetovanje uveljavila šele 29. februarja, več kot mesec dni po objavi članka in skoraj šest tednov po tem, ko je bil v državi potrjen prvi primer koronavirusa.

Bela hiša je do konca januarja imela vse informacije, ki so bile potrebne, da bi odločno ukrepala. Namesto tega je Trump večkrat zanikal resnost grožnje, Kitajsko je krivil za »kitajski virus« in lažno vztrajal, da so njegove delne prepovedi potovanja na Kitajsko in v Evropo vse, kar je potrebno, da bi preprečili krizo.

Neodgovorno ravnanje predsednika Trumpa je ZDA potisnilo na vrh globalnega seznama okuženih s koronavirusom.
Več kot četrtina primerov okuženih je v New Yorku, ki je zdaj svetovno središče pandemije koronavirusa. Najbolj zaskrbljujoče je, da se krivulja primerov še naprej krepi, brez znakov zajezitve, ki je prizanesla Južni Koreji.

Trumpov preobrat v nedeljo zvečer

Osrednji strokovnjak v predsednikovem kriznem štabu dr. Anthony Fauci, ni človek, nagnjen k pretiravanju ali divjim špekulacijam. To je le en razlog, zakaj so vsi pozorno poslušali, ko je vrhunski ameriški imunolog naredil prognozo o razvoju epidemije koronavirusa. »ZDA bi se morale pripraviti na 'milijone' okužb s koronavirusom in morda od 100.000 do 200.000 smrti,« je v pogovoru za CNN napovedal voditelj ameriškega inštituta za alergije in nalezljive bolezni NIAID.

Faucijev scenarij potrjujejo tudi drugi strokovnjaki. Denimo, model raziskovalcev z univerze v Washingtonu, ki pričakuje, da bo kriza v ZDA dosegla vrhunec sredi aprila, predvideva skupno najmanj 38.000 in največ 162.000 smrti.

Ker gospodarstvo, tako kot povsod po svetu, izjemno trpi in se je število brezposelnih v zadnjem času močno povečalo, je predsednik v preteklem tednu postajal vse bolj nemiren. Da bi umiril situacijo, je spet nakazal, da se bo država kmalu lahko vrnila v normalno stanje. Ocena, je bila v istem trenutku močno kritizirana.



Toda potem so se stvari obrnile - dramatične napovedi očitno puščajo svoj pečat tudi na predsedniku. Trump je v nedeljo zvečer spremenil mišljenje - na novinarski konferenci, ki so jo zaradi lepega vremena začasno preselili na dvorišče Bele hiše, Trump
nenadoma pove, da se boji, da bi koronavirus lahko ZDA stal 100.000 življenj.

Smernice o socialnem distanciranju, ki bi v Washingtonu nehale veljati ta ponedeljek, so podaljšane do 30. aprila. Trump pričakuje, da bo število smrti doseglo vrhunec na veliko noč - dva tedna od zdaj. Po tem bi se ta številka »upamo, da zelo zmanjšala«. Njegova najnovejša napoved: »Lahko pričakujemo, da bo do 1. junija boljše«.

Da bi utemeljil svoje pričakovanje, se predsednik sklicuje na študijo Imperial College v Londonu, ki napoveduje 2,2 milijona smrti v ZDA - če ne bodo sprejeti ukrepi za zajezitev virusa. Kljub temu, da je bila študija objavljena že 16. marca, Trump ni pojasnil, zakaj šele zdaj priznava, da so stvari bolj resne.



Ne gre spregledati, da se je v ZDA kriza v zadnjih dneh zaostrila - število smrti se je v 24 urah podvojilo. S skoraj 140.000 potrjenimi primeri in več kot 2400 smrtnih žrtev (do nedelje zvečer) so ZDA postale epicenter pandemije koronavirusa.

Zlasti v metropoli sodobnega sveta - New Yorku, v sosednjih zveznih državah, kot sta New Jersey in Connecticut ter v južni Louisiani, se je položaj močno poslabšal. Guvernerji opozarjajo, da bodo njihovi zdravstveni sistemi v nekaj dneh preobremenjeni, in pozivajo k večji podpori Washingtona.

Tudi če se strogi ukrepi izvajajo, so v četrtek raziskovalci Imperial College povedali, da lahko število smrtnih žrtev narašča. Njihov model kaže, da bi lahko umrlo 1,86 milijona ljudi, letos pa bi lahko bilo po vsem svetu okuženih skoraj 470 milijonov.

2000 milijard dolarjev pomoči

Potem ko so sprva predlagali veliko znižanje davka, da bi gospodarstvu pomagali okrevati, so uradniki Bele hiše v zadnjem tednu prestavili v višjo prestavo in podprli zamisel o neposrednih nakazilih pomoči milijonom Američanov. Američani bodo tako iz proračuna dobili 1200 dolarjev za preživetje in 500 dolarjev za vsakega otroka, vendar le tisti, ki ne zaslužijo več kot 75.000 dolarjev na leto. V ZDA verjamejo, da bi s tem vložili denar v gospodarstvo.

Okrog 15 milijard dolarjev bo šlo za bone za hrano, 400 milijonov za varnost volitev, podjetja bodo lahko odložila plačilo davkov na plače, 17 milijard dolarjev bodo dobila podjetja, ki so ključna za nacionalno varnost.



Zvezne države bodo dobile 150 milijard dolarjev pomoči, šole in univerze 31 milijard, raziskave zdravila proti koronavirusu 27 milijard, javni transport vključno z železnicami in letališči dobi 25 milijard, veterani 20 milijard, Pentagon 10,5 milijarde, Indijanci dve milijardi, State Department 1,1 milijarde, milijoni pa bodo šli tudi za javne umetniške ustanove.

Predsednik Trump se je ves čas zanašal na dobre gospodarske razmere, na dobro gospodarsko statistiko, na močno ameriško gospodarstvo, a je kljub potrjeni pomoči, vendar le odstopil od upanja, da bodo ZDA »ozdravele« do velikonočne nedelje.