V nadaljevanju preberite: 

Kadar v Sloveniji nanese beseda na transport ali promet, bi se najbrž večina sogovornikov strinjala s splošno sprejeto oceno, da smo v preteklosti investirali predvsem v cestno omrežje, vlaganja v železnice pa močno zanemarili. To naj bi bil tudi razlog, da tako malo ljudi koristi železniški prevoz in da je naše cestno omrežje vse bolj zatrpano s pločevino.

Pa so za takšne razmere res kriva napačna vlaganja? Smo res denar usmerjali predvsem v gradnjo cest? Na žalost takšne posplošene ocene praviloma ne temeljijo na podatkih, temveč na zaznavanju ljudi in ponavljanju slišanega. Seveda drži, da je delež železniškega prevoza v Sloveniji precej nizek in da bi morali narediti še več, da povečamo delež prevoza po železnici. Tako zaradi okoljskih kot tudi logističnih razlogov. Vseeno pa vpogled v podatke pokaže popolnoma drugačno sliko, kot izhaja iz omenjene splošno sprejete trditve. Dejstvo namreč je, da za takšne in drugačne subvencije železniškega prevoza iz proračuna (iz pobranih davkov) namenjamo več kot pol milijarde evrov na leto, medtem ko je pri cestnem prometu slika obratna. Uporabniki cest za njihovo koriščenje plačujejo uporabnino približno v višini stroškov gradnje in vzdrževanja cestnega omrežja, proračunskih vlaganj oziroma odlivov za ta namen pa ni veliko. Hkrati lastniki motornih vozil z notranjim izgorevanjem z davščinami na goriva v proračun dodatno prispevajo okoli 1,5 milijarde evrov na leto. Ob takšnih razlikah med eno in drugo vrsto prometa, ki vplivajo na javne finance, ustvarimo le okoli dva odstotka celotnega železniškega potniškega prometa, ostalo je potniški promet po cestah (!).

Preberite več...