Je "greenwashing" dobra ali slaba odskočna deska za prihodnost?

Šele čez 100 let bomo videli spremembe trajnostnega razvoja. Nič prej!, je dejala udeleženka okrogle mize v MAO, Violeta Bulc.
Fotografija: Veliko je greenwashinga in ne drži, da pri zagotavljanju trajnostnega razvoja ne potrebujemo politike. Ta postavlja sistemsko delovanje, ki je nujno za trajnost. Foto:ECOWATCH
Odpri galerijo
Veliko je greenwashinga in ne drži, da pri zagotavljanju trajnostnega razvoja ne potrebujemo politike. Ta postavlja sistemsko delovanje, ki je nujno za trajnost. Foto:ECOWATCH

Včeraj je v sodelovanju z Združenjem Manager v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ( MAO) v Ljubljani potekala okrogla miza, kjer so managerji izmenjali izkušnje zanimivih in inovativnih praks pri vrhunskem oblikovanju trajnostnih produktov ter odkrivali nove priložnosti, ki jih ponujajo interdisciplinarni kreativni pristopi.

Mag. Violeta Bulc v družbi predstavnice Združenja manager Slovenija, Sonje Vidonja na okrogli mizi. Foto: Mediaspeed
Mag. Violeta Bulc v družbi predstavnice Združenja manager Slovenija, Sonje Vidonja na okrogli mizi. Foto: Mediaspeed

Na okrogli mizi z naslovom "Kakšne oblike je trajnost" so sodelovali Ivo Boscarol iz podjetja Pipistrel, Andrej Bergant iz Podjetja Petrol, Matej Čer iz podjetja Avant Car, Cas Lachaert iz podjetja Ikea Slovenija, Barbara Šubic iz podjetja M Sora, Dušan Lukič iz podjetja Porsche Slovenija, Francesco Marcelli iz podjetja Diasen in izr. prof. dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Vsi smo nosilci sprememb na bolje

Pogovor je potekal o uvajanju trajnosti v delovanje podjetij – z vidika poslanstva, strategije, (pre)oblikovanja organizacije, produktov in storitev.

Trajnostni, krožni poslovni modeli so v številnih podjetjih že uveljavljeni; predstavniki podjetij, ki so jih gostili na okrogli mizi, pa so  predstavili svoje izkušnje in pobude.

Razmišljali so, ali in kako lahko k uspešnejši trajnostni strategiji pripomorejo interdisciplinarni programi povezovanja podjetij s sodobnimi muzejskimi institucijami.

Se trajnostni razvoj res lahko odvija brez politične intervencije?

Na okrogli mizi je bilo slišati, da svet ne bodo rešili politiki;še več: da politike sploh ne rabimo in da vse v okviru trajnosti lahko dosežemo le sami – s svojim podjetniškim, znanstvenim in izobraževalnim delom.

Interdisciplinarno povezovanje in sodelovanje med gospodarstvom, javnimi institucijami in drugimi deležniki je pri tem ključnega pomena.

Včeraj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ( MAO) v Ljubljani na okrogli mizi  z naslovom "Kakšne oblike je trajnost" menedžerji razmišljali o trajnosti.Foto: Mediaspeed
Včeraj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ( MAO) v Ljubljani na okrogli mizi  z naslovom "Kakšne oblike je trajnost" menedžerji razmišljali o trajnosti.Foto: Mediaspeed

Zgoraj zapisanim in včeraj slišanim mislim v zvezi z ne/vključevanjem politike v trajnostni razvoj ni mogla pritrditi ena od udeleženk okrogle mize, mag. Violeta Bulc, nekdanja Evropska komisarka za promet in vseživljenjska borka za trajnostni razvoj in ohranjanje zdravega planeta.

Čeravno je bila vidno navdušena nad sporočilno vrednostjo okrogle mize, ki jo je navdajala z optimizmom. V nadaljevanju preberite intervju...

Intervju z Violeto Bulc

 

Petra Kovič: Slišali smo, da je trajnost okrogle oblike. Je to asociacija na krožno gospodarstvo?

Violeta Bulc: Trajnost je zelo kompleksen fenomen. na okrogli mizi v MAO smo slišali veliko dobrih interpretacij trajnosti,kar nakazuje na mnogo boljše razumevanje tega kompleksnega koncepta. Trajnost je najprej notranja transformacija, je odmik od konstantne potrošnje, je korak k razumevanju človeka kot sestavnega dela narave, k stalnemu iskanju pravilnih rešitev.

Petra Kovič: V kateri fazi razumevanja in udejanja trajnostmi smo?

Violeta Bulc: Smo v začetni fazi. Veliko imamo greenwashinga, ampak to je spodbuda, da se moramo pogovarjati naprej. Na tej točki moram priznati, da se ne strinjam s slišano izjavo, da pri zagotavljanju trajnostnega razvoja ne potrebujemo politike, češ, da bodo ozaveščena podjetja, znanstvene institucije in ljudje to sami dosegli. To ne bo držalo. Brez politike in smernic ter zakonodaj oziroma brez sistemskega urejanja in upravljanja tega področja ne bomo dosegli tistega, kar je nujno za naše preživetje in za naš planet Zemlja.

Petra Kovič: Menite, da bomo kmalu doživeli trenutek, ko se bo ugled podjetij meril tudi s stopnjo ozaveščenosti in delovanja na področju trajnostnega razvoja?

Violeta Bulc: Da, bomo, a ne smemo pozabiti, da je razlika med Evropi in preostalim svetom. Verjamem, da bo prišlo do miselnega preboja in da bo potrebno minimalno 30 let, da se bodo povsod začele dogajati premiki v bolj ekološko naravnano delovanje družbe. Veste, to pomeni, da se bodo vidne spremembe zgodile čez 100 let. Nič prej!

Petra Kovič: Zakaj 100 let?

Violeta Bulc: Poglejte, en življenjski cikel ladje ali letala je 25 let in vsak se upravičeno vpraša, zakaj bi za razgradnjo tega plačeval visoke stroške in obenem imel še večje stroške za nakup novega, bolj ekološko naravnanega. To je poslovno gledano neekonomično, zato se bo povsod čakalo na dotrajanost in se bo kasneje ob novih nakupih odločalo za bolj ekološko naravnane izdelke. Ključno je to, da bomo morali vsi začeti delati tisto, kar čutimo (!), da je prav.

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.