Teran v Sloveniji zaščiten kot kolektivna blagovna znamka

Hrvatje svojega vina v Sloveniji ne bodo smeli prodajati pod imenom teran, če ne bo narejen po določilih zakona o vinu.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

Ljubljana -  Hrvaški proizvajalci svojega vina pod imenom teran ne bodo mogli prodajati v Sloveniji, če ne bo narejeno po določilih zakona o vinu, saj so slovenski vinarji teran v Sloveniji zaščitili kot kolektivno blagovno znamko.

Vest je naznanil predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Teran Marjan Colja, ki verjame,  bo ta zaščita omogočila ekskluzivno prodajo slovenskega terana na slovenskem tržišču. V  prihodnjih mesecih pričakuje, da bodo to dosegli tudi na celotnem trgu EU. Vinarji so namreč avgusta podali še vlogo za zaščito blagovne znamke na trgu EU, evropska zaščita pa bi veljala tudi na Hrvaškem.

Po objavi v evropskem uradnem listu bo začel trimesečni rok za pritožbe in pripombe, nato pa bo urad za intelektualno lastnino odločil o vlogi. "Če bi uspeli, potem Hrvati svojega vina ne bi več smeli označevati kot teran, tudi na Hrvaškem ne" je pojasnil Colja.

Kaj pomeni zaščita?

"Kolektivna blagovna znamka teran pomeni, da se v Sloveniji kot teran lahko prodaja samo teran, pridobljen po zakonu o vinu in pravilniku o teranu," je pojasnil. Vino, ki teh kriterijev ne izpolnjuje, se v Sloveniji ne sme več prodajati. Izvajanje teh določil sicer nadzoruje tržna inšpekcija, vinarska inšpekcija pa nima pristojnosti.

Slovenija je sicer na Splošno sodišče EU vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. S tem spodbija delegirani akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.

Colja je zadovoljen, da je Slovenija vložila tožbo zaradi, kot je prepričan, zelo spornega oz. nedopustnega sprejema delegiranega akta. Ob tem se je zahvalil kmetijskemu ministru Dejanu Židanu in predsedniku vlade Miru Cerarju, da sta jim prisluhnila in se zoperstavila takšnemu načinu delovanja Evropske komisije.

"Evropska komisija si je dovolila grobo napako, ko je z delegiranim aktom povozila legitimno zaščito terana," je poudaril Colja. Spomnil je, da sta delegiranemu aktu nasprotovali tudi Francija in Italija, dve največji pridelovalki vina na svetu. Prepričan je, da bo sodba v prid Slovenije, saj je šlo pri izdajanju delegiranega akta za velike nepravilnosti.

Več iz te teme:

Več iz rubrike