Telekomu ni več do dobrega počutja

»Vse je še odprto, potekajo pogovori o različnih predlogih,« komentirajo v Telekomu Slovenije informacije, da bo njihov center dobrega počutja v Sečoveljskih solinah pristal v naročju turistične družbe.
»Obstajajo različni predlogi glede načina in modelov sodelovanja - tudi s hotelirji, s katerimi Soline sicer že dobro sodelujejo,« pravijo v Telekomu. Realnost pa je nekoliko drugačna, saj vLepo Vido največ gostov pošljejo manjši hoteli, ki svojih centrov dobrega počutja nimajo, vsa večja turistična podjetja na Obali, vključno s portoroškim Istrabenzom Turizmom, pa jo dojemajo pravzaprav kot konkurenco.
Center dobrega počutja Lepa Vida je prve goste sprejel leta 2013. Vrednost celotne naložbe v ta termalni kompleks je znašal milijon evrov in pol, del denarja zanjo pa je svoji hčerinski družbi Soline zagotovil tudi Telekom. Tam zdaj opozarjajo, da dokončnega dogovora o usodi Lepe Vide še ni. Je pa ideja, da jo je treba umestiti v širši turistični kontekst. Sama dejavnost dobrega počutja sicer ni v neskladju s Telekomovo novo strategijo, po kateri je napovedal širitev dejavnosti med drugim v trgovanje s plinastimi gorivi, denarno posredništvo, kreditiranje, finančne storitve, življenjsko zavarovanje, splošno in specialistično zunajbolnišnično dejavnost ter socialni servis.
Sam projekt centra v Sečoveljskih solinah naj bi bil pred leti dodelan s pomočjo Istrabenza Turizma, a so se nato akterji razšli. Da bi lahko našli zdaj sinergije, je povsem realno, saj Istrabenz Turizem poleg svoje hotelske dejavnosti v Portorožu izvaja tudi del zdraviliške. Koliko naj bi, če bo res prevzel še Telekomovo dejavnost v solinah, za to plačal, še ni znano, pravijo naši viri.
Več iz rubrike
V Trstu bodo pretovorili 100.000 zabojnikov manj, Maersk seli del posla
Logično je, da bo danski ladjar ceneje pretovarjal na svojem terminalu na Reki, saj si bo sam določal cene.
Znana primorska podjetniška družina bi kupila zaprte poslovalnice Petrola
Primorska družba naj bi nakup financirala iz lastnih in posojilnih virov pri domačih posojilodajalcih.