T-2 obtičal na sodišču

Telekomunikacijski operater T-2, ki ga upniki s slabo banko na čelu skušajo poslati v stečaj že od maja 2014, še kar posluje. Stečaj je ustavno sodišče začasno zadržalo maja lani do končne odločitve o zadevi, ki jo obravnava »absolutno prednostno«. Kdaj bo ta sprejeta, ne povedo, pravijo le, da zelo kmalu. Lastniki T-2 imajo kar 157 milijonov razlogov za odlašanje s stečajem, z neprikrito grenkobo ugotavljajo upniki.

Ko se »pošteni davkoplačevalec« zvečer utrujen zvrne pred televizor, da bi si ogledal tekmo svojega najljubšega kluba, ga politika, bančna luknja in podobne tegobe ne zanimajo. Zanj je pomembno le, da njegov kabelski operater dobro deluje in da mu internetna povezava omogoča sprotno komentiranje športne akcije na družabnih omrežjih. Davkoplačevalec, ki ga čez dan jezijo neplačniki in nikoli do konca zakrpana bančna luknja, je torej zvečer vesel, da njegov operater T-2 nemoteno deluje.

Eden vodilnih telekomunikacijskih operaterjev pri nas sodi v družbo nasedlih gradbenikov in cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva, torej največjih dolžnikov banke NLB, katerih slaba posojila so bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank. Slabi banki kot največji upnici dolguje 157 milijonov evrov, ta terjatev po podatkih DUTB predstavlja 89 odstotkov celotne vrednosti terjatev do T-2. Ker družba svojih obveznosti iz prisilne poravnave, ki je bila pravnomočna na začetku leta 2012, ni izpolnjevala, so se v DUTB maja 2014 skupaj s sindikatom preostalih upnikov odločili predlagati stečaj.

Zakaj stečaj?

Stečaj T-2 je po pojasnilih DUTB pomemben za zaščito interesov davkoplačevalcev, saj bi dobili od 50 do več kot sto milijonov evrov poplačila v letu dni. »Če stečaja ne bo, bo poplačilo bistveno manjše od najnižjega v primeru stečaja in lahko znaša celo manj kot milijon evrov. Do zdaj so davkoplačevalci kot poplačilo za 157 milijonov evrov terjatev prejeli 100 tisoč evrov, pri čemer bi bilo vsako poplačilo brez stečajnega postopka odloženo na čas po letu 2021. Gre torej za vprašanje, ali bodo davkoplačevalci dobili povrnjen denar, ki so ga namenili za sanacijo bank, ali pa ga bodo brezplačno obdržali lastniki družbe,« pojasnjujejo v DUTB, ki jo vodi Imre Balogh.

Več si preberite na delo.si.