Svet kapitala: Za enega otroka tudi 100.000 evrov

100.000 evrov za enega otroka? Od zibke do konca srednje šole? Oprli smo se na evropske statistike, ki predvidevajo, da za otroka namenimo od 20 do 30 odstotkov družinskega proračuna, in na grobo ocenili znesek, ki ga slovenski starši porabijo tekom otrokovega odraščanja.

Preverili smo tudi, kaj imajo banke od ponujenih paketov; več prihodkov? Teh je v resnici zaradi pretekle krize in nizke obrestne mere čedalje manj. Banke torej iščejo nove poslovne modele. Kdo bo z njimi spet največ pridobil oziroma izgubil?

Ana Strnad Hočevar

Novinarka Simona Drevenšek se je pogovarjala z upokojenim profesorjem za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in članom Sazu Igorjem Emrijem, ki pravi, da za tehnološke preskoke potrebujemo inovacije, ki temeljijo na vrhunskem bazičnem znanju, naša industrija pa prav teh ne razvija. Emri bi to rešil tako, da bi profesorje, asistente in raziskovalce pripeljal v podjetja. Je to mogoče?

In sprehodili smo se tudi naprej ... od specializacije k diverzifikaciji. Sprašujemo se, ali je še smiselno staviti na enega konja ali je iskanje rasti danes pogojeno z razpršitvijo tveganj. Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Marko Jaklič opaža, da gre v Sloveniji pri večini poslovnih modelov za kombinacijo obojega, torej specializacijo in diverzifikacijo.

Preberite tudi o novem zavarovalniškem zakonu in posledicah dejstva, da vsak četrti potrošnik zavarovanje danes sklene po spletu. Kje so pasti takšnega početja in nenazadnje, ali bodo zavarovalniški agenti v prihodnosti sploh še potrebni?

Kako se še spreminjajo poslovni in tržni modeli s pojavom svetovnega spleta? So stare marketinške strategije sploh še učinkovite?

Ker vam privoščimo le dobro branje!