Svet kapitala postaja mesečna revija

Znašli smo se na prelomu zgodovine. Ustaljena razmerja moči se krhajo, zahodni svet, ki je zadnja stoletja narekoval smer razvoja, izgublja svoj primat, gos­podarstvo si je od zadnje svetovne recesije komaj opomoglo, ko so se že začela pojavljati svarila o bližajoči se krizi. Svetovna rast je bila letos najnižja v zadnjih desetih letih. Pravijo, da ne gre za normalen cikel, ampak pešanje moči kapitalizma, ki se, roko na srce, še vedno preveč zanaša na metode izkoriščanja namesto sodelovanja. Ekonomisti se izprašujejo o smiselnosti delniškega sistema, ki da lastnika kapitala preveč odtujuje od njegovih sredstev.



V Evropi imamo več kot 60 odstotkov podjetij v družinski lasti, kar je lahko le pozitivno. Toda ali naredimo vse, kar je v naši moči, da jih takšna tudi ohranimo? Jim omogočamo konkurenčno in spodbudno okolje za njihov razvoj ali je ne nazadnje na koncu njihov edini izhod, če želijo ob vedno ostrejši konkurenci obstati pri življenju, torej ohraniti zaposlitev zase in sodelavce, odhod pod okrilje večjih korporacij? Družinska podjetja bi potrebovala boljši dostop do virov financiranja in kapitala, opozarjajo strokovnjaki in EU. Kje je Slovenija ali, še pomembneje, kje želi biti?



Občutno premalo sredstev v proračunu namenjamo za raziskave in inovacije. Bomo ohranili družinska podjetja in poskrbeli, da se bodo lahko z enakim tempom razvijala naprej, ali pa bomo z vsakokratnim davčnim stiskanjem in nenehnim spreminjanjem zakonodaje odgnali tudi njih in njihove kadre? Jih bomo znali spodbuditi, da vplačujejo v davčno blagajno vedno več, ali pa bomo s stalnimi koruptivnimi zgodbami in odtekanjem javnega denarja še bolj podžigali prepričanje, da je državi treba dati čim manj. Se zavedamo, da brez podjetnikov, ki ustvarjajo delovna mesta, ni zaposlitev, ni pobranih davkov in zato ni cest, čistega okolja, vrtcev, brezplačnega zdravstva in brezplačnega šolstva. Kaj ni to to, česar si tudi v prihodnosti želimo?

Nič hudega ni, če opominjamo, da je v državi še marsikaj treba postoriti, če se na drugi strani oziramo tudi vase. Kako pogosto revidiramo svoje življenje? Smo na pravi poti? Kako ravnamo z zaposlenimi in kakšen vpliv imamo na okolje? Naredimo vse, kar je v naši moči? Smo kooperativni in predani ali gledamo zgolj na delne interese?



Čemu brati časopise?

Te dni so bili objavljeni rezultati o nacionalni kulturi branja in kupovanja knjig, ki so pokazali, da postajamo družba, ki ne bere knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in v angleščini. In tudi ti berejo vse manj. V letu 2014 je knjigo vsak dan bralo 14 odstotkov vprašanih, zdaj le še devet odstotkov. Pred petimi leti je dvajset knjig ali več na leto prebralo 19 odstotkov vprašanih, danes le še enajst odstotkov. Leta 2014 ni nobene knjige v zadnjem letu prebralo 42 odstotkov vprašanih, letos je ta delež narasel že skoraj na polovico, 49 odstotkov vprašanih. Medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašič Hrvatin je ob teh podatkih za časopis Primorske novice sicer s sklicevanjem na šalo, ki kroži po spletu, zapisala, da zdaj vsaj vemo, koliko ljudi v državi je neumnih, hkrati pa je navedla raz­iskavo italijanskih kolegov (Durante, Pinotti in Tesei), ki je pokazala veliko povezavo med gledanjem komercialnih vsebin in politično izbiro. Vzemimo torej v roke svoje največje orožje. Postanimo družba napredka in uspešnih ljudi.

Kaj nam pomeni uspeh?

V zadnji tedenski izdaji Sveta kapitala smo o vsakodnevnih navadah vprašali deset uspešnih Slovencev in Slovenk, ki so s svojim delom zaznamovali letošnje leto. Uršula Cetinski, ki je letos znova dobila mandat za vodenje našega kulturnega središča, pravi, da si od dobrih mož, če bi seveda obstajali, želi, da bi ljudje drug drugega cenili po tem, kar znajo, in ne tem, kar imajo. Ne bi se morali bolj strinjati. Že dolgo me včasih muči vprašanje, kaj je uspeh, kaj in kdo ga definira in kako nanj gledajo drugi. To ni le individualno vprašanje, ampak bi moralo biti družbeno vprašanje, kajti tisti, ki jih ima družba za uspešne (k čemur veliko pripomoremo tudi mediji), postajajo zgled in vodilo za druge. Saj vemo, da so politiki zrcalo volivcev in ne obratno, kaj ne? Torej moramo najprej spremeniti sebe in svoje navade, če želimo, da bomo spremenili tudi tiste, ki nas vodijo. Spremembe se ne dogajajo linearno, ampak vedno krožno.

Kdo so uspešni ljudje?

Za Svet kapitala so uspešni predvsem tisti, ki s svojim premoženjem, tako fizičnim kot intelektualnim, delajo v splošno dobro. Torej plačujejo davke, s svojimi izdelki in storitvami izboljšujejo naš svet, skrbijo za svoje zaposlene in svojo okolico ter z veseljem svoje poslovne izkušnje in znanje prenašajo na mlajše generacije. Gonilo njihovega delovanja ni denar, ampak goreča želja po spremembi na bolje. Mojca Randl, oglaševalska osebnost leta, ki je agencijo Formitas soustanovila pri rosnih 24 letih, pravi, da ne moreš ogreti drugih, če ne goriš sam. Gorimo za pravo stvar? Kako torej postati uspešen posameznik, ki s svojim delom pripomore k pozitivnemu razvoju družbe? Receptov je toliko, kot je posameznikov, po enem večkrat slišanih pa je nujno opazovati svojo okolico, da lahko vidiš, kaj družba potrebuje, in ji to prineseš. Za to je treba pogledati, kaj več kot le čez prag svoje hiše. Kako? Z branjem. Že večkrat dokazano dejstvo je, da je najboljša prijateljica uspešnih ljudi – knjiga.



Od kod prihajajo informacije?

Uspešni ljudje se zelo dobro zavedajo, da so to, kar berejo. Milijarder Warren Buffett bere kar 80 odstotkov časa, ki ga ima v dnevu. Že zjutraj v roke prime Wall Street Journal, Financial Times, New York Times, USA Today, nato pa sledijo lokalni časopisi. Mark Zuckerberg svoj dan začne s prebiranjem novic na Facebooku. A od kod te novice pridejo na družbena omrežja? Kar v 95 odstotkih iz tiskanih medijev. Od tam potujejo naprej prek twitterja, na spletne bloge, radie in televizije. Raziskava Pew Research Center je ugotovila, da osem od desetih zgodb, s katerimi čez dan ljudje pridejo v stik, ne vsebuje novih informacij, ampak gre preprosto za ponavljajoče se ali drugače zapakirane že poznane informacije. Od vseh zgodb, ki vsebujejo nove informacije, pa jih 95 odstotkov izvira iz tiskanih časopisov. Ti pa se soočajo z že omenjenimi spremembami bralnih navad.

Svet kapitala v letu 2020

Tudi Svet kapitala ni imun na te spremembe. Za mladega, ambicioznega posameznika je delovati v poslovnem medijskem svetu navdihujoče in spodbudno. Od blizu lahko spremljaš najnovejše razvojne dosežke, pojav novih poslovnih modelov, tehnologij, pogovarjaš se z najuspešnejšimi ljudmi doma in v svetu … Iskren namen, da pri rojakih podžgeš podjetniško žilico, da s širjenjem nasvetov o vodstvenih, kadrovskih in korporativnih praksah izboljšaš poslovno kulturo, da spodbudiš razmislek o vsem, kar se še da doseči, da ozaveščaš o etičnem delovanju v poslovnem okolju ter s tem prispevaš h gospodarskemu razvoju, ki nam edini omogoča blaginjo, te vsakodnevno žene pri delu, ki se pravzaprav ob nobeni uri dneva zares ne konča. A po drugi strani ima to delo, ki smo ga s kolegi, urednico Petro Kovič in novinarji Milko Bizovičar, Simono Drevenšek, Klemnom Koširjem, Kajo Kovič in Ano Strnad Hočevar, vsi predano opravljali, rahlo grenak priokus.

Tiskani mediji so po vseh dostopnih podatkih še vedno na vrhu informacijske piramide. Novinarji tiskanih medijev tako v Sloveniji kot tujini smo tisti, ki proizvedemo največjo količino preverjenih informacij iz prve roke, vsi drugi mediji, tako radio kot televizija, predvsem pa internet, jih v večjem delu le reproducirajo. Zakaj nas torej bralci ne podprejo pogosteje? Zavedamo se, da svet ni le črn in bel. Vedno smo in vedno bomo iskali rešitve in dobre prakse. Tako za vas kot zase. Ker se zavedamo, da je sprememba edina stalnica ter da lahko le z inoviranjem spremenimo ta svet, tudi mi z novim letom stopamo na pot preobrazbe. Namesto ob petkih kot prilogo našega nacionalnega časopisa Delo, ki mu še vedno zaupa največje število bralcev, boste Svet kapitala, Delovo poslovno revijo, vsak konec meseca, od 30. januarja 2020 naprej, našli v specializiranih prodajalnah ali v svojem poštnem nabiralniku, če se boste nanj naročili neposredno tukaj (naši sodelavci so dosegljivi na 080 11 99, 01 47 37 600 ali narocnine@delo.si.)

Naše zgodbe bodo tako v novem letu še nadgrajene, poglobljene in še bolj raznolike. Prinašali vam bomo raznovrstne gospodarske vsebine iz globalnega in lokalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb, poglabljali se bomo v krožno gospodarstvo, informacijske tehnologije, multimedijo, znanost in iskali relevantne nasvete za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog. Skupaj z vami želimo oblikovati slovensko poslovno okolje, zato bomo vaših predlogov in opažanj iskreno veseli na e-naslovu svetkapitala@delo.si.
Naj vam za konec zaupam, da smo letos v slovenščini dobili knjigo znamenitega psihologa Mihalyja Csikszentmihalyija Zanos (za kar je poskrbela založba Umco), ki je na podlagi več desetletij raziskovanja uspešnih posameznikov na različnih področjih povzel, kdaj ljudje občutimo največjo srečo in zadovoljstvo. Ne takrat, ko počivamo in se sproščamo, ampak takrat, ko delamo in naredimo nekaj zelo dobro. V novem letu vam tako, spoštovani bralci, želimo veliko dobro opravljenega dela. Želimo si, da branje (tudi Sveta kapitala, poslovne revije Dela) postane vaša najljubša navada ali celo razvada.