Suša: najhujša kriza z zelenjavo v 40 letih

Ekstremna suša, ki ji v Evropi kar ni konca, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v EU v zadnjih 40 letih, ocenjuje Evropsko združenje predelovalcev sadja in zelenjave (Profel). Suša je po podatkih združenja še posebej prizadela Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Veliko Britanijo, Madžarsko in Poljsko.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

"Zaradi vročega in suhega vremena v večini delov celine je skozi celoten julij trpela zelenjava. Količina pridelka je močno upadla. Razmere za pridelovalce in predelovalce zelenjave so danes najhujše v zadnjih štiridesetih letih," je v izjavi za javnost, ki jo povzema portal Euractiv, navedlo združenje.

Po podatkih združenja je najbolj prizadet sektor zamrznjene in konzervirane zelenjave, saj so izgube na poljih vodile v manj oz. neredne dostave sveže zelenjave v obrate za predelavo. To pa je vodilo v višje stroške proizvodnje in manj predelanih proizvodov. Ali bodo višji skupni stroški eventualno vodili v dvig končnih cen, pa predstavnik združenja ni hotel ugibati.

Kot pa so še navedli pri Profelu, je leto 2018 tretje zapored, v katerem se ta sektor sooča z resnimi težavami zaradi vremena.

Letos je pričakovati predvsem občuten upad pridelka graha in fižola, od 20 do 50 odstotkov. "V nekaterih regijah na jugu Evrope so prvo obiranje fižola prizadele tudi močne nevihte s poplavami in točo. Pri čebuli poročajo o izgubah med 15 in 50 odstotkov, prizadet je tudi pridelek bučk in špinače. V številnih regijah drugega obiranja pridelkov - špinače, fižola ali cvetače, zaradi suše preprosto ni," so še poudarili pri združenju,

Tudi sami kmetje v članicah unije že tedne opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi suše. Kmetijstvo v Avstriji bo po ocenah, ki so jih danes objavile tamkajšnje zavarovalnice, zaradi suše in vročine utrpelo za 210 milijonov evrov škode. Kot so ob tem poudarili, takšne škode zaradi suše v Avstriji doslej še ni bilo. Celoten obseg posledic suše bo sicer odvisen od pridelka jesenskih kultur, kot so soja, koruza in sladkorna pesa, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kmetje v Nemčiji zaradi izpada pridelka, ki je posledica suše, od države terjajo milijardo evrov nujne pomoči. O tem je prejšnjih teden razpravljala tudi vlada v Berlinu. Za zdaj odločitve niso sprejeli. Kot je poročal tednik Spiegel, se sicer v državi politika, kmetijska združenja in ekonomisti prepirajo o tem, kakšen naj bo pravilen odziv na težave kmetov zaradi suše - jih podpreti z dodatnimi subvencijami, kot to terjajo, ali jih prepustiti trgu.

Se je pa Evropska komisija spričo ekstremne suše in posledičnih zahtev kmetovalcev prejšnji teden odločila pomagati prizadetim članicam, tako da jim bo omogočila vnaprejšnje izplačilo evropskih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in prožnejšo uporabo zemljišč.

To pa so v okoljski organizaciji Greenpeace komentirali z besedami, da bo sedanja kriza naša nova normala, dokler bodo vlade in EU zavračale trajnostne metode kmetovanja, ki ne poslabšujejo podnebnih sprememb oz. so bolj odporne na njihove učinke.

Več iz rubrike

aktualno

Francoske sirarje je načela plesen

Tradicionalna prodaja sira v Franciji se je zmanjšala za več kot polovico. Državo tisočih sirov je covid-19 pahnil na rob prepada.

aktualno

Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji

Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).

aktualno

Parlamentarno pot začenja paket ukrepov za drugi val epidemije

Odbor DZ za delo ima danes na dnevnem redu seje predlog novega interventnega zakona, katerega cilj je omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo.

aktualno

Znano je kdo je imel lani pri sosedih največ prihodka in kdo dobička

FINA je obdelala letne računovodske izkaze, ki jih je do 30. junija oddalo 131.701 podjetij, ki plačujejo davek na dobiček, razen bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij.

Komentarji: