Strategija razvoja Slovenije 2030

Pri novi strategiji razvoja Slovenije so v ospredje postavili ljudi in kakovost življenja za vse, kar je tudi ključni cilj tega novega predloga krovnega dokumenta države. To bomo lahko dosegli z uravnoteženim gospodarskim, okoljskim in družbenim razvojem, skratka razvojem, ki bo dal priložnost vsem.
Fotografija: Unsplash
Odpri galerijo
Unsplash

Zato se v strategijo kot glavna cilja vključujeta še dva stebra: učenje skozi vse življenje in prenova sistema državne in javne uprave. Vse to pa naj bi tudi pripeljalo do bolj sodelovalne družbe, poudarja Alenka Smerkolj, minsitrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Seveda so podlago za pripravo strategije »črpali« iz pregleda globalnih gibanj in trendov (OECD, Svetovna banka, EK itd.) ter razvojnih izhodišč Slovenije. Ciljev in kazalnikov predlagane nove strategije je veliko, z njimi se bo danes seznanila vlada, potem bo dokument  poslan v javno razpravo, sredi decembra pa bi, kot se zdaj okvirno napoveduje, lahko bil tudi sprejet na vladi.

V prihodnjem letu naj bi strategiji sledil akcijski načrt, ki bo tudi lahko konkretneje povezal cilje strategije s proračunom in drugimi finančnimi viri. Seveda se oblikovalci strategije 2030 zavedajo, da se bo v obdobju njenega uresničevanja zamenjalo vsaj še nekaj vlad.

Pri nastajanju strategije, ki sledi dokumentu Vizija 2050, je poleg vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) sodelovalo še ministrstvo za finance, Umar, Surs in tudi številni drugi resorji in zunanji strokovnjaki, opravljene so bile številne delavnice itd.

Pomembno je, da predlagana nova Strategija razvoja Slovenija 2030 vključuje globalno Agendo 2030 za trajnostni razvoj, kar je bilo tudi na letošnjem visokem političnem formu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku prepoznano kot primer dobre prakse.

Slovenija potrebuje novo Strategijo razvoja kot novi krovni okvir države, potem ko je prejšnja strategija razvoja Slovenije »pokrila« obdobje 2005−2013.

Več iz rubrike

Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni

Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.

Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo

Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.

Skoraj desetodstotno zvišanje cen počitniških storitev. Se draži tudi hrana?

Junijska inflacija znaša 0,8 odstotka, letna rast cen življenjskih potrebščin se je povzpela na 2,2 odstotka.

TOP 300: Dobavitelji avtomobilske industrije čistijo bilance

Več velikih avtomobilskih podjetij je v postopku poslovnega in finančnega preoblikovanja.