Strategija razvoja Slovenije 2030

Zato se v strategijo kot glavna cilja vključujeta še dva stebra: učenje skozi vse življenje in prenova sistema državne in javne uprave. Vse to pa naj bi tudi pripeljalo do bolj sodelovalne družbe, poudarja Alenka Smerkolj, minsitrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Seveda so podlago za pripravo strategije »črpali« iz pregleda globalnih gibanj in trendov (OECD, Svetovna banka, EK itd.) ter razvojnih izhodišč Slovenije. Ciljev in kazalnikov predlagane nove strategije je veliko, z njimi se bo danes seznanila vlada, potem bo dokument  poslan v javno razpravo, sredi decembra pa bi, kot se zdaj okvirno napoveduje, lahko bil tudi sprejet na vladi.

V prihodnjem letu naj bi strategiji sledil akcijski načrt, ki bo tudi lahko konkretneje povezal cilje strategije s proračunom in drugimi finančnimi viri. Seveda se oblikovalci strategije 2030 zavedajo, da se bo v obdobju njenega uresničevanja zamenjalo vsaj še nekaj vlad.

Pri nastajanju strategije, ki sledi dokumentu Vizija 2050, je poleg vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) sodelovalo še ministrstvo za finance, Umar, Surs in tudi številni drugi resorji in zunanji strokovnjaki, opravljene so bile številne delavnice itd.

Pomembno je, da predlagana nova Strategija razvoja Slovenija 2030 vključuje globalno Agendo 2030 za trajnostni razvoj, kar je bilo tudi na letošnjem visokem političnem formu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku prepoznano kot primer dobre prakse.

Slovenija potrebuje novo Strategijo razvoja kot novi krovni okvir države, potem ko je prejšnja strategija razvoja Slovenije »pokrila« obdobje 2005−2013.