Število normirancev v zadnjih letih raste

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu, če njihovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov oz. 100.000 evrov, če imajo zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas.

V letu 2016 je prihodke napovedalo 108.934 samostojnih podjetnikov, od teh jih je 38.029 ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, preostalih 70.905 pa z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Medtem ko se je število prvih v primerjavi z letom 2014 povečalo za 88,9 odstotka, se je število drugih zmanjšalo za 13,4 odstotka, ugotavlja Furs.

Pri samostojnih podjetnikih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, močno izstopajo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Sledijo zavezanci, ki se ukvarjajo s kulturnimi, razvedrilnimi in rekreacijskimi dejavnostmi, ter zavezanci iz informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Po drugi strani se za obdavčitev po dejanskih odhodkih najpogosteje odločajo samostojni podjetniki iz gradbene panoge.

Obdavčitev normirancev je ugodna, ob tem pa tudi birokratsko precej bolj enostavna. Za razliko od samostojnih podjetnikov z dejansko obdavčitvijo jim namreč ni treba oddajati letnih poročil in izpolnjevati nekaterih obrazcev. V letu 2016 je bil povprečna efektivna davčna stopnja za te zavezance 4,1 odstotka. To je nekaj manj kot leta 2014, ko je bila pri 4,32 odstotka.

Z letom 2018 bodo uveljavljene nekatere spremembe pri obdavčitvi normirancev, vendar se davčna stopnja ne spreminja. Ob normiranih odhodkih, ki ostajajo pri 80 odstotkih prihodkov, znaša davčna osnova 20 odstotkov prihodkov, za te pa velja cedularna stopnja v višini 20 odstotkov.