Stavka šolnikov bo v sredo

Glavni odbor Sviza je s "popolnim soglasjem" potrdil za sredo napovedano stavko. "Z našim bojem za zmanjšanje zaostankov vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela nadaljujemo, ker je vlada danes od praktično dogovorjenega usklajenega dogovora očitno odstopila," je po seji dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

Predlog dogovora so predstavniki vladne in sindikalne Sindikata za vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) namreč pripravili po današnjih pogajanjih s prvo vladno pogajalko Liljano Kozlovič, ki so sledila srečanju pri predsedniku vlade Miru Cerarju in predstavnikih vladne koalicije.

Zapletlo pa se je po tistem, ko so z vladno stranjo dogovorili že vse elemente stavkovnega sporazuma, Kozlovičeva pa je nato morala predčasno oditi na pogajanja s skupino sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Ko so predlog dogovora predstavniki Sviza prinesli v parafiranje na pogajalsko sejo, pa Kozlovičeva predloga po Štrukljevih besedah ni bila več pripravljena podpisati, čeprav so mu premier in koalicijska partnerja obljubili, da bo danes do tega prišlo, a si je vladna stran nato očitno premislila.

Po Štrukljevih besedah se s tem norčujejo tako iz 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju kot tudi iz staršev. "To ni več resno. Mi se za nos vleči ne bomo pustili," je bil oster.

V torek se tudi ne more zgoditi nič takega, da bi sredino stavko preložili, je še zagotovil Štrukelj. Napovedal je, da bodo boj za ustrezno vrednotenje dela nadaljevali, stavko pa bodo po sredi tudi zaostrovali do izpolnitve njihovih zahtev. "Do konca bomo zdržali enotni, kajti tukaj gre tudi za elementaren ponos strokovnih delavcev," je še dejal. Stavka bo sicer potekala na enak način kot februarska, protesti pa tokrat ne bodo samo v prestolnici, ampak po več mestih v državi.

Sviz naj bi po neuradnih informacijah sicer izpogajal za dva plačna razreda višje plače za vse vzgojitelje in učitelje, razredniki pa bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni še en plačni razred višje. Pri zahtevi o 1200 evrih regresa za vse zaposlene z minimalno ali nižjo plačo v sindikatu niso bili popolnoma uspešni, a naj bi bil zanje predlog 1050 evrov prav tako sprejemljiv, saj bi pomenil 200 evrov višji regres, kot ga prejemajo sedaj. Predlagane spremembe naj bi se uveljavile postopoma, in sicer v treh letih.

Več iz rubrike