Stanje Blejskega jezera je slabo zaradi turizma in ribolova

Za izboljšanje razmer je nujna manj intenzivna raba pojezerja, opozarja Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje (Arso). Remec Rekarjeva, ki v sektorju za ekološko stanje voda že vrsto let spremlja stanje Blejskega jezera, pojasnjuje, da se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do 2016 povečalo za 260 odstotkov, leta 2017 pa še za dodatnih 160 odstotkov. Gradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti blejske občine, pa težko sledi skokovitemu naraščanju turizma, zato se pritiski stopnjujejo.

Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi ob jezeru, vpliva na stanje jezera. To se slabše in vse kaže, da verjetno tudi do leta 2021 ne bo doseglo okoljskih standardov dobrega ekološkega stanja, ki jih z vodno direktivo predpisuje evropska skupnost.

Blejska občina je kot en korak v nizu trajnostnih rešitev lansko jesen kupila tudi električno plovilo za čiščenje jezerske površine, ki odstranjuje listje in različne odpadke, kot so plastenke in vrečke. Vendar kot opozarja Remec Rekarjeva, je to plovilo v primerjavi z vsemi pritiski, ki so na jezeru in ob njem, praktično zanemarljiva pridobitev.

Ob tem je izpostavila, da se zaradi naraščanja turizma posega v neposredno jezersko skledo tako z gradnjami kot prenovami in tudi nestrokovno sečnjo zelenega pasu, kar bo imelo daljnosežne vplive na stanje jezera. Prepričana je, da bi občina lahko prilagodila način gradnje in poseganja v prostor. "Vsi posegi ob jezeru morajo biti narejeni z občutkom in varnostnim nadzorom," je izpostavila.

Ukrepi na vseh področjih so po njenem mnenju vsekakor nujni, saj če se bo obstoječi trend onesnaževanja nadaljeval, bo jezero, ki je bil dolgo na meji med zmernim in dobrim stanjem, prišlo v slabo stanje. Monitoring, ki ga izvaja Arso, kaže na slabšanje ekološkega stanja jezera ne le na fitoplanktonu temveč tudi priobalnem življu.