Sprva obetajoči pridelek koruze okrnila zadnja suša

Visoke poletne temperature, še zlasti v drugi polovici julija in avgusta, so najbolj prizadele poljščine na plitkih prodnatih tleh in tleh, ki se nahajajo na prisojnih legah gričevnatega območja Pomurja. Med najbolj prizadetimi poljščinami je koruza, saj je toplotni stres povzročil njeno predčasno dozorevanje, kar vodi do zmanjšanja pričakovanega pridelka.

"Ocenjujemo, da bo pridelek na plitkih prodnatih tleh manjši za 30 do 40 odstotkov, mogoče tudi več. Dokončno oceno bomo dali po žetvi koruze," je za STA pojasnil specialist za travništvo in pridelovanje krme pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Stanko Kapun. "Zrnje je dobesedno prazno, to se je pokazalo v zadnjih dneh," je dodal.

Prve silaže koruze v Pomurju se, odvisno od vremena, obetajo že prihodnji teden. V Pomurju je sicer koruza posajena na okoli 20.000 hektarjih površin, od tega je polovica na prodnatih tleh, je še povedal Kapun.

Podobno glede letošnje letine koruze opažajo svetovalci na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, saj je zadnje vročinsko obdobje povzročilo nekaj več težav tudi na plitkih prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja. Tudi tam je koruza utrpela vročinski stres in pomanjkanje vode v zgornji plasti zemljine, posledično pospešeno zori in končuje polnjenje zrnja, zaradi česar bo po pridelek količini manjši kot bi lahko bil.

Ker je območje Ptujskega in Dravskega polja lani močno prizadela suša, letos tam glede na dosedanje ocene pričakujejo veliko večji pridelek kot lani. "Lani praktično na nekaterih njivah ni bilo pridelka, letos pa pridelek tudi na prodnatih tleh bo, bo pa zaradi pomanjkanja vlage v tej fazi in zaradi prisilnega zorenja in vročinskega stresa pridelek manjši," je za STA pojasnil vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri ptujskem zavodu Peter Pribožič.

Siliranje koruze za govedo se bo na Ptujskem in Dravskem polju začelo v drugi polovici avgusta, odvisno od vremena. V celotnem Podravju je koruza zasejana na več kot 20.000 hektarjih.