Sodišče EU zavrnilo tožbo proti Bruslju glede avtomobilskih izpustov

Evropska komisija je leta 2016 zakonsko določila najvišjo dovoljeno raven izpustov avtomobilov v dejanskih voznih razmerah, s čimer je med drugim želela preprečiti goljufanje avtomobilskih proizvajalcev na testih izpušnih plinov. V Bruslju so namreč ocenili, da laboratorijska testiranja ne odražajo resničnega stanja.

Zaradi prepričanja, da je komisija raven postavila prenizko, je 1429 evropskih državljanov na Sodišče EU vložilo tožbo proti uniji zaradi povzročene materialne in nematerialne škode. Med materialno so uvrstili poslabšanje kakovosti zraka, ki je vplivala na njihovo zdravje, med nematerialno pa strah njih in njihovih bližnjih zaradi škodljivih vplivov na zdravje in zaradi izgube zaupanja v evropske institucije na področju boja proti onesnaženosti okolja.

Za povrnitev materialne škode so zahtevali simbolični en evro, za povrnitev nematerialne pa tisoč evrov, je razvidno iz sporočila sodišča.

Kot je pojasnilo sodišče, tožniki v prvi vrsti niso dokazali niti dejanskega obstoja škode niti negativnega vpliva na njih osebno. Domnevno škodo zaradi poslabšanja kakovosti zraka bi morali ustrezno utemeljiti na podlagi konkretnih primerov, tako pa so navedli le zelo splošna dejstva z neprepričljivimi rezultati.

Glede nematerialne škode pa je sodišče presodilo, da imajo vse stranke v postopku visoko raven zavedanja glede problematike onesnaženosti okolja, zato ni mogoče dokazati, da je bilo njih ali njihove bližnje onesnaženosti strah do te mere, da bi lahko zaradi strahu nastala dejanska škoda. Kot je poudarilo sodišče, določenega čustva ali občutja ni vedno mogoče opredeliti kot nematerialno škodo, zaradi katere bi osebi pripadla odškodnina.

Tožbe proti komisiji so vložila tudi mesta Pariz, Bruselj in Madrid, njihov razplet pa še ni znan.