Smučiščem do 1200 metrov so šteta leta

»Vsa smučišča pod 1500 metri so ogrožena,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Fotografija: Glede na to, da je večina slovenskih smučišč v nižjih legah, je glede količine naravnega snega varen le Kanin (na fotografiji). Foto: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Glede na to, da je večina slovenskih smučišč v nižjih legah, je glede količine naravnega snega varen le Kanin (na fotografiji). Foto: Voranc Vogel/Delo

Do leta 2050 bo v ZDA smučarska sezona krajša za polovico, pravijo znanstveniki z univerze Kolorado in okoljske agencije. V Švici bo do konca stoletja izginilo kar 90 odstotkov ledenikov. V Mayrhofnu v tirolskih Alpah snežne odeje v zadnjih 30 letih skorajda ni več, je za nemško televizijo Deutsche Welle povedal klimatolog z avstrijskega centralnega inštituta za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) Marc Olefs.

Do leta 2100 na višini do 1200 metrov – kjer je večina smučišč – snega ne bo več. Snežna odeja v Alpah se bo zmanjšala za 70 odstotkov, kažejo podnebne študije. »Vsa smučišča pod 1500 metri so ogrožena,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Snežna meja se namreč s podnebnimi spremembami vztrajno viša. Po najbolj črnem scenariju bomo izgubili od 40 do 60 odstotkov snega. »Največ snega, 60 odstotkov ali več, bomo izgubili do nadmorske višine 1000 metrov. Največ ga bo še vedno na višinah od 2200 metrov,« razlaga Kajfež Bogatajeva.

Glede na to, da je večina slovenskih smučišč v nižjih legah, je glede količine naravnega snega varen le Kanin. A tudi tam opažajo podnebne spremembe. »Ko imamo sneg, ga je veliko, ali pa ga ni,« stanje na Kaninu, ki je zaradi lege prav posebno smučišče, ker je odprto proti morju in Alpam, pojasnjuje direktor zavoda Sončni Kanin Marijan Skornišek. »Poletja so vse bolj vroča, pa tudi sicer se lahko v zgolj dveh urah vreme spremeni z 20 stopinj Celzija v sodro. Tudi sneg pade že v začetku novembra in obstane do junija.«

Članek je del lanskoletne zgodbe Pije Kapitanovič in Jana Brataniča v Svetu kapitala o podnebnih spremembah, ki vplivajo na nižjeležeča smučišča.

Javno podjetje Marprom, upravitelja pohorskih žičnic, napovedi, da bodo smučišča do 1500 metrov nadmorske višine izginila, ne skrbijo: »Smučarska industrija je še vedno v porastu in menimo, da tudi niže ležeča smučišča še ne bodo tako hitro zaprla vrat. V sosednji Avstriji imajo smučarski centri pozimi urejene proge tudi precej pod 1500 metri nadmorske višine. S sodobno tehnologijo za zasneževanje se bomo tudi pri nas laže prilagajali vremenskim spremembam.«

Več iz rubrike

aktualno

Od 345 milijonov, unovčenih za 13,5 milijona evrov turističnih bonov

Prebivalci Slovenije so doslej unovčili 100.000 turističnih bonov v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs).

aktualno

Novo stanovanje v Avstriji stane deset letnih plač

V mednarodni primerjavi so najemnine na Dunaju še vedno razmeroma nizke, kaže Deloittova študija.

aktualno

Nemška aplikacija »covid-19« že prvi dan s 6,5 milijona uporabnikov

Nemci so aplikacijo za sledenje stikom vpeljali že junija, zagon aplikacije pa je bil izredno uspešen; v le 24 urah jo je uporabljalo 7,8 odstotkov prebivalstva.

aktualno

Hude posledice za milenijce in generacijo Z

Deloittova raziskava razkriva »odporno generacijo«: covid-19 prinaša hude posledice za milenijce in generacijo Z, a ti v njej vidijo priložnost za razmislek in ukrepanje.

Komentarji: