Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za 4,4 odstotka

K rasti BDP je največ, 1,7 odstotne točke, prispevala končna potrošnja gospodinjstev, ki je bila v drugem četrtletju letos za 3,2 odstotka višja kot leto prej. Najbolj dinamično so rasle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se povečale za 7,9 odstotka, k rasti BDP pa so prispevale 1,4 odstotne točke. Ta dva podatka kažeta, da se je po razmeroma dolgem obdobju, ko sta gospodarsko rast generirala predvsem izvoz in javna poraba, postopno stabiliziral tudi domači potrošniški in podjetniški trg.

Ko je glavna težava podjetij, da je na trgu dela premalo delovne sile, ki postaja po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) najpomembnejših dejavnikov omejevanja nadaljnje rasti, potem je jasno, da je bilo gospodarstvo že kdaj v slabši kondiciji.

Slovenija in njeni izvozniki jezdijo evropski konjunkturni val, ki ga ob izboljševanju konkurenčnosti izkoriščajo za visoke rasti prodaje na tuje. Izvoz je v drugem četrtletju zrasel za 8,3 odstotka na letni ravni in k rasti BDP prispeval 1,1 odstotne točke.

Zadnji vzpon pred krizo?

Mnogi svarijo, da se na gospodarskem horizontu že slikajo temni oblaki naslednje krize. Toda večjih turbulenc v okolju visokega pritiska nad slovenskim gospodarskim nebom zaenkrat ne gre pričakovati. Pa vendarle, bo najprej počilo v gospodarstvu ali na finančnih trgih? Matej Šimnic iz Alte Invest še ne vidi resnih težav, zlasti ne v Sloveniji, kjer so vrednosti delnic po njegovi oceni primerne. Problematičen bi utegnil biti ameriški finančni trg na čelu z Wall Streetom, kjer so vlagatelji pripravljeni plačevati (pre)visoke cene za delnice podjetij, ki vrednotenj z dobički (še) ne upravičujejo.

Več na Delo.si