Slovenski startupi lani zbrali skoraj 100 milijonov dolarjev

Na podlagi tega trenda je realistično pričakovati, da se bo ta vsota tudi v prihodnje gibala okrog 100 milijonov dolarjev, je na današnji novinarski konferenci pred dogodkom Forum 100% startup v Ljubljani pojasnil Andraž Tori, soustanovitelj enega najbolj znanih slovenskih startupov Zemanta.

Pri zbiranju sredstev so bila najbolj uspešna startup podjetja Urban Mining Company (25 milijonov dolarjev), Layer (15 milijonov dolarjev), Iconomi (10,6 milijona dolarjev), nerazkrito podjetje (10 milijonov dolarjev) in Emotech (10 milijonov dolarjev).

Največ investicij v startupe slovenskih ustanoviteljev prihaja iz skladov tveganega kapitala, sledijo platforme za množično financiranje. V tuje podjetniške inkubatorje oziroma pospeševalnike se je odpravilo šest startupov.

Največ sredstev so zbrala startup podjetja, ki se s tehnološkega vidika ukvarjajo s strojno opremo, spletom, strojnim učenjem in tehnologijo blockchain. Več podatkov je na voljo na spletnem naslovu http://silicongardens.si/ecosystem2016/.

Slovenija je poleg tega dočakala tudi svojega prvega samoroga - s tem izrazom se na Zahodu označuje mlada tehnološka podjetja z ocenjeno vrednostjo več kot milijardo dolarjev. Podjetje Outfit7, ki sta ga ustanovila Slovenca ter je znano po mobilni aplikaciji Talking Tom, so za milijardo dolarjev kupili azijski investitorji.

To po besedah Torija dodatno dokazuje, da gre za segment gospodarstva, ki se ga splača gojiti in podpirati. "Bolj kot imamo ta ekosistem razvit, več ambicioznih mladih bomo lahko zadržali v Sloveniji ali vsaj nekje na mostu med Slovenijo in tujino," je še dejal.

Slovenska startup skupnost je obenem vzpostavila spletni portal Dealbook Slovenia, ki bo na enem mestu ponujal seznam investicij v mlada slovenska tehnološka podjetja. Portal, ki se nahaja na spletnem naslovu https://dealbook.si/, ima v bazi že več kot 380 poslov, 240 podjetij in 130 investitorjev.

"Slovenski startup ekosistem je vedno bolj živahen, tako javni del kot tudi zasebni. Se pa pri razvoju tega ekosistema kažejo nove potrebe, predvsem na pravnem in davčnem okolju," je še poudaril Tori.

Pri tem je izpostavil med drugim ovire pri nagrajevanju z lastniškimi opcijami, zaposlovanju tujcev, delovanju majhnih zasebnih investicijskih skladov. Nekaj posluha za te težave se po njegovih besedah kaže, zato upa, da se bo v prihodnosti to spremenilo na bolje.