Slovenski oljkarji pokrivajo le petino domačih potreb po olju

Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva in razdrobljenost oljčnikov. V povprečju so oljčniki majhni, veliki le 0,3 hektara, le štirje odstotki oljčnikov je večjih od enega hektara. Ta majhnost kmetijskih gospodarstev in razdrobljenost ter nerešena lastništva zemljišč predstavljajo omejujoče faktorje za razvoj oljkarstva, so danes v Šempetru pri Gorici pojasnili predstavniki Zveze društev oljkarjev Slovenije in Biotehniške šole Šempeter pri Gorici.

Na trg prihaja vse več kakovostnega, a cenejšega oljčnega olja iz tujine. Pojavljajo se tudi že prvi primeri opuščanja pridelave oljk, saj posamezni pridelovalci, ki nimajo osvojenega trga ugotavljajo, da je lahko gojenje oljk nerentabilno.

V Sloveniji je v register živilskih obratov vpisanih le 36 oljarn za oljčno olje, neregistriranih je še približno 30. Kot so izpostavili na novinarski konferenci, bi z uvajanjem izboljšav pri predelavi in postavitvijo polnilnih linij za oljčno olje lažje dosegali višjo kakovost olja in omogočili primerno ponudbo olja za trg.

Slovenska oljčna olja so višje kakovosti, kot so ponavadi uvožena. V Sloveniji je na hektaru zasajenih med 200 in 300 oljčnih dreves, v Španiji pa je v enem oljčniku zasajenih tudi do 1000 dreves. Pridelava oljk je zato bistveno drugačna od slovenske, temu primerna je tudi kakovost oljčnega olja.